Jedro

Preživninske potrebe otroka so upoštevane v obsegu, ki ustreza preživninskim možnostim njegovih staršev. Tožencu naložena preživnina ustreza njegovim preživninskim možnostim tudi ob upoštevanju še dveh preživninskih obveznosti. Preživninska obremenitev toženca z eno polovico potrebnih in utemeljenih preživninskih izdatkov za ml. tožnika ne pomeni zanj nesorazmerne obremenitve v primerjavi z otrokovo materjo, ki prispeva za preživljanje otroka še vse delo in skrb.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama trpi stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo po zahtevku mladoletnega tožnika, roj. 5.3.1996, ugotovilo, da je toženec njegov oče in mu obenem prisodilo preživnino po 35.000,00 SIT na mesec za čas od 11.10.1996 naprej, ki mu jo mora toženec plačevati v roke njegove matere, dokler bodo za to obstajali pogoji in upoštevaje uskladitve preživnin z življenjskimi stroški po sklepih Vlade Republike Slovenije. Obenem je zavrnilo zahtevek za višjo preživnino (še nadaljnjih 15.000,00 SIT na mesec).

Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo proti odločitvi o preživnini z izpodbijano odločbo, ki očitno pomotoma ne nosi naslova sodba temveč sklep (očitno zato, ker je z isto odločbo ugodilo toženčevi pritožbi proti delu odločitve o verzijskem zahtevku otrokove matere kot druge tožnice in sicer z razveljavitvijo tega dela sodbe prve stopnje in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje o preostanku tožničinega zahtevka). Odločitev o preživnini je sodišče druge stopnje utemeljilo s tem, da je sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva pravilno ugotovilo, pritrdilo pa je tudi pravni presoji o potrebni porazdelitvi preživninskega bremena med mater in očeta ml. tožnika in zavrnilo kot neutemeljeno toženčevo stališče, da ni dolžan plačevati večje preživnine kot 15.000,00 SIT na mesec.

Toženec je zoper pravnomočno odločitev o preživnini za ml. tožnika vložil revizijo, s katero uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj se razveljavita sodbi druge in prve stopnje v izpodbijanem delu in naj se zadeva v tem delu vrne v novo sojenje na prvi stopnji. Revizijski razlogi bodo povzeti v nadaljevanju, ko bo nanje odgovorjeno.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu ZPP1977 (Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. SFRJ 4/77 - 57/90 in Ur. l. RS 55/92, v zvezi s prvim odstavkom 498. člena ZPP/99, Ur. l. RS 26/99), je tožeča stranka na vročeno revizijo odgovorila. Meni, da je nekorektno revizijsko nasprotovanje upoštevanju statističnih podatkov o življenjskih stroških; da so očitki procesnih kršitev nekorektni; da hoče toženec z revizijo v bistvu izpodbiti dejansko podlago sodbe. Zato predlaga zavrnitev revizije. Državno tožilstvo Republike Slovenije se o vročeni reviziji ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče v mejah uradnega preskusa (386. člen ZPP 1977) ni ugotovilo, da bi v postopku prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP 1977. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo, samo če so in kakor so z revizijo izrečno uveljavljane.

Revident v uvodu navaja, da uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP 1977. Ta svoj očitek konkretizira s trditvijo, da sta se glede otrokovih preživninskih potreb sodišči prve in druge stopnje nekritično oprli na podatke o povprečnih življenjskih stroških, ki jih je posredovalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ne da bi posebej ugotavljali dejanske otrokove potrebe. Sodba zato nima razlogov o odločilnih dejstvih. Suhoparni statistični podatki ne morejo biti odločilni za konkretno zadevo. Konkretna je le obrazložitev, da so bili prvo leto otrokovega življenja stroški preživljanja nekoliko večji, ker je bil nedonošen. O odločilnih razlogih je tudi nasprotje med tem, kar se navaja o vsebini lisitin in o izpovedbah v postopku, in samimi listinami oz. zapisniki.

Sodišče je mesečne potrebe po svojem prepričanju ocenilo na podlagi statističnih podatkov, medtem ko listine, ki jih je predložila otrokova mati, in njena izpoved napotujejo na drugačen zaključek, toženec pa je tudi navajal sodišču povsem drugačna dejstva.

Pravkar povzeti revizijski očitki niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku zbiralo podatke o dejanskih preživninskih potrebah ml. tožnika. O tem je zaslišalo njegovo mater in pregledalo račune, ki jih je predložila kot dokaze o izdatkih za preživljanje otroka. Zapisalo je tudi nedvoumno oceno teh dokazov, da namreč "verjame zakoniti zastopnici ml. tožnika, da lahko za njegovo preživljanje potroši tudi 125.000,00 SIT mesečno". Podatke o povprečnih stroških preživljanja otroka v starosti ml. tožnika, ki jih objavlja Ministrstvo za družino, delo in socialne zadeve, je upoštevalo kot objektivno merilo, s katerim je korigiralo zbrane podatke o preživninskih izdatkih za obravnavanega otroka. To je storilo zaradi pravilne materialnopravne presoje, da niso pomembni le dokazni podatki o preživninskih izdatkih, ampak je pri odločitvi o preživninski obveznosti treba upoštevati tudi preživninske možnosti obeh staršev. Tako presojo narekuje 129. člen ZZZDR (Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. l. SRS 14/89, prečiščeno besedilo), po katerem se preživnina določi po potrebi upravičenca ter možnostih zavezanca. Upoštevaje navedene statistične podatke o povprečnih življenjskih stroških za otroke v starosti ml. tožnika je sodišče prve stopnje ocenilo, kolikšne preživninske stroške za ml. tožnika je mogoče upoštevati kot izhodišče za odločitev o toženčevi preživninski obveznosti. Pri tem je za prvo leto otrokovega življenja upoštevalo, da se je rodil nedonošen in da so bili zato preživninski izdatki zanj v tem času nekoliko nad povprečnimi. Ugotovitev, da so ob vseh ugotovljenih okoliščinah upoštevni izdatki za preživljanje ml. tožnika znašali po 70.000,00 SIT na mesec za celotno obdobje od vložitve tožbe do sodbe, je dejanska ugotovitev. Ta ugotovitev je po povedanem rezultat dokazne presoje in pravilnih metarialnopravnih izhodišč. Ni povsem jasno, kam meri toženec, ko očita sodbi protispisnost, češ da se ugotovljeni preživninski izdatki opirajo na statistične podatke, medtem ko listine, ki jih je predložila otrokova mati, in njena izpoved napotujejo na drugačen zaključek - pri tem pa ne povzame tega drugačnega zaključka. Ta je v sodbi naveden in bi pomenil ugotovitev preživninskih potreb v znesku 125.000,00 SIT na mesec, namesto upoštevanih (in za toženca kajpak ugodnejših)

70.000,00 SIT na mesec. Kako je razumeti temu dodani revizijski razlog, da pa je toženec tudi navajal sodišču povsem drugačna dejstva, ni jasno. Sestavljalcu revizije je pač znana razlika med strankinimi navedbami in dokazi in tudi to, da ima le vsebino slednjih v mislih besedilo 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP 1977, na katero se sklicuje.

Neutemeljen je tudi revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava. Nebistveno je, da se pri tem sklicuje na 79. člen ZZZDR (ki opredeljuje izhodišča za določitev preživnine ob razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze otrokovih staršev) in ne na 129. člen ZZZDR, ki ga je po že prej povedanem treba uporabiti v obravnavanem primeru. Ta očitek utemeljuje revizija s tem, da je nepravilno prisojena ml. tožniku mesečna preživnina v breme toženca, ker je sodišče nepravilno ugotovilo otrokove mesečne potrebe. Taka utemeljitev seveda v resnici pomeni grajo dejanske podlage izpodbijane sodbe, ki pa je z revizijo ni mogoče uveljavljati (tretji odstavek 385. člena ZPP 1977).

Revizijski preskus uporabe materialnega prava, ki ga je treba opraviti tudi po uradni dolžnosti (386. člen ZPP 1977) je pokazal, da sodišči prve in druge stopnje nista zmotno uporabili materialnega prava. Ključna dejanska podlaga tega preskusa so: * ugotovljene otrokove preživninske potrebe v znesku 70.000,00 SIT na mesec, * ugotovljeni dohodki otrokove matere (med drugim zadnje povprečje avgust 1997 - marec 1998 v znesku 102.324,50 SIT na mesec), * ugotovljeni toženčevi dohodki (med drugim zadnje povprečje avgust 1997 - februar 1998 v znesku 186.815,00 SIT na mesec), * ugotovljena dodatna preživninska obveznost toženca še do dveh otrok (starih 22 in 11 let), * ugotovljeno dejstvo, da je bil ml. tožnik rojen nedonošen.

Taka dejanska podlaga narekuje presojo, da so preživninske potrebe otroka upoštevane v obsegu, ki ustreza preživninskim možnostim njegovih staršev; da tožencu naložena preživnina ustreza preživninskim možnostim toženca (torej tudi ob upoštevanju še dveh preživninskih obveznosti); da preživninska obremenitev toženca z eno polovico potrebnih in utemeljenih preživninskih izdatkov za ml. tožnika ne pomeni zanj nesorazmerne obremenitve v primerjavi z otrokovo materjo, ki prispeva za preživljanje otroka še vse delo in skrb (na njun obseg in ne le na obseg izdatkov za preživljanje je seveda vplivala tudi okoliščina, da je bil ml. tožnik rojen nedonošen).

Po vsem povedanem se je izkazalo, da je revizija neutemeljena in da jo je na podlagi 393. člena ZPP 1977 zato treba zavrniti. Odločitev, da tožeča stranka nima pravice do povračila stroškov odgovora na revizijo in jih zato krije sama, ima podlago v drugem odstavku 155. člena ZPP1977 in presoji revizijskega sodišča, da glede na vsebino tega odgovora ni mogoče stroškov z njim šteti kot potrebne pravdne stroške.