Jedro

Sama pasivna legitimacija tožene stranke ni sporna, saj ta priznava, da ima z Republiko Slovenijo - tožnikovim delodajalcem sklenjeno krovno pogodbo za zavarovanje odgovornosti za škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov tretjih oseb. Med toženo stranko in stranskim intervenientom torej obstaja pravno razmerje (zavarovalna pogodba), katerega ureja tudi OZ. Ta v skupnih določbah za premoženjska in osebna zavarovanja posebej ureja primer izključitve odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari. Že zgolj to določilo kaže na pravni interes stranskega intervenienta kot zavarovanca, da sodeluje v pravdi zoper toženko kot odgovornostno zavarovalnico. Sodišče prve stopnje ima sicer prav, da je bila trditvena podlaga stranskega intervenienta v vlogi za dopustitev intervencije pomanjkljiva, vendar pa gre za situacijo, kjer že zakon ureja določena pravna razmerja po pogodbi o zavarovanju, ki pravni interes stranskega intervenienta v tem postopku potrjujejo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se stranska intervencija Republike Slovenije na strani tožene stranke dopusti.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni dopustilo stranske intervencije Republike Slovenije na strani tožene stranke. Ocenilo je, da stranski intervenient ni podal zadostne trditvene podlage glede njegovega intervencijskega interesa.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo stranski intervenient. Poudarja, da je intervencijski interes podan, kadar izid postopka vpliva na pravni položaj stranskega intervenienta. Pri tem ni bistveno, da odločitev o pravnomočno končanem pravdnem postopku vpliva na bodoče materialnopravno razmerje med stranskim intervenientom in toženo stranko, zadošča že, da izid postopka vpliva na civilnopravni in javnopravni položaj stranskega intervenienta. Republika Slovenija je s toženo stranko v pogodbenem razmerju. Že sama pogodba, s katero je zavarovana odgovornost, je zadostna podlaga za ugotovitev pravnega interesa. Pritožba se pri tem sklicuje na sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cp 854/2012. Tožeča stranka kot temelj za nastalo škodo zatrjuje krivdno odgovornost Republike Slovenije. Če bi te trditve držale, bi to lahko vplivalo na pravni položaj stranskega intervenienta. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ima namreč v skladu s prvim odstavkom 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi. Stranski intervenient se srečuje s takšnimi odškodninskimi zahtevki ZZZS, zato ima pravni interes, da tožena stranka v pravdi uspe. Odločitev o krivdni odgovornosti bi namreč lahko vplivala na njegov pravni položaj.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Da se lahko vmeša v pravdo, ki teče med dvema drugima subjektoma, mora imeti intervenient pravni interes, ki je v tem, da stranka, ki se ji v pravdi pridruži, zmaga. Interes mora biti pravni, torej mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in eno izmed strank. V obravnavani zadevi tožeča stranka toži toženo stranko kot odgovornostno zavarovalnico za škodo, za katero naj bi bil odgovoren zavarovanec tožene stranke oziroma tožnikov delodajalec. Sama pasivna legitimacija tožene stranke ni sporna, saj ta priznava, da ima z Republiko Slovenijo - tožnikovim delodajalcem sklenjeno krovno pogodbo za zavarovanje odgovornosti za škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov tretjih oseb. Med toženo stranko in stranskim intervenientom torej obstaja pravno razmerje (zavarovalna pogodba), katerega ureja tudi Obligacijski zakonik (OZ). Ta v skupnih določbah za premoženjska in osebna zavarovanja (944. člen OZ) posebej ureja primer izključitve odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari. Že zgolj to določilo kaže na pravni interes stranskega intervenienta kot zavarovanca, da sodeluje v pravdi zoper toženko kot odgovornostno zavarovalnico. Sodišče prve stopnje ima sicer prav, da je bila trditvena podlaga stranskega intervenienta v vlogi za dopustitev intervencije pomanjkljiva, vendar pa gre za situacijo, kjer že zakon ureja določena pravna razmerja po pogodbi o zavarovanju, ki pravni interes stranskega intervenienta v tem postopku potrjujejo.

5. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je stransko intervencijo Republike Slovenije kot skleniteljice krovne pogodbe o zavarovanju odgovornosti s toženko dopustilo. Odločitev o spremembi sklepa temelji na določilu 3. točke 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. a člena ZPP.

6. Ker je odločitev o stroških postopka odvisna od končnega uspeha strank v postopku, jo je sodišče pridržalo za končno odločbo.