Jedro

Zbrani dokazi, ki jih je predložil upravičeni tožilec, ki so ključni za presojo obstoja utemeljenega suma, pa v nasprotju s pritožbenimi navedbami tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne dajejo zadostne podlage za zaključek, da obstaja utemeljen sum, da je storilec v izreku opisanih kaznivih dejanj prav osumljeni T. V. Do drugačne odločitve, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa pa ne more privesti niti predlagano zaslišanje policista I. Z., ki je pregledal video posnetke, ki si jih je ogledalo tudi pritožbeno sodišče, niti pridobitev dodatnih fotografij osumljenca iz zavarovanih posnetkov video nadzornega sistema ter fotografij s strani SKP PU Celje ter angažiranje ustreznega izvedenca, kajti preiskava, v kateri bi se ti dokazi naj izvedli, še ni uvedena.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zahtevo za uvedbo preiskave, ki jo je zoper osumljenca dne 5. 7. 2019 vložil višji državni tožilec zaradi storitve v uvodu navedenega kaznivega dejanja zavrnilo kot neutemeljeno in v skladu s prvim odstavkom člena 96 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločilo, da stroški tega kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka člena 92 ZKP ter potrebni izdatki obdolženca, bremenijo proračun.

2. S tako odločitvijo se ne strinja okrožna državna tožilka, ki v pravočasni vloženi pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog po 3. točki prvega odstavka člena 370 ZKP v zvezi s prvim odstavkom člena 373 ZKP, to je zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in izpodbijani sklep tako spremeni, da zoper osumljenca uvede preiskavo zaradi suma storitve nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka člena 205 KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom člena 204 KZ-1 in v zvezi s prvim odstavkom člena 54 KZ-1, podredno pa, da se sklep razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določbo prvega odstavka člena 167 ZP-1 je prvo sodišče pravilno obrazložilo, da je ena izmed predpostavk, da se preiskava zoper določeno osebo sploh začne, tudi obstoj utemeljenega suma, ki je podan takrat, če je stopnja verjetnosti, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, večja od verjetnosti, da tega ni storil. Zato mora utemeljen sum izhajati iz konkretnih dejstev, okoliščin, podatkov in dokazov, ki jih predloži upravičeni tožilec, mora pa temeljiti na predpostavkah, ki jih je mogoče preveriti, ne pa na abstraktnih in pavšalnih navedbah. Navedba okoliščin, iz katerih izhaja utemeljenost suma, pomeni torej tožilčevo obrazložitev utemeljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in da ga je storila konkretna oseba, kar pomeni, da se sklep o uvedbi preiskave lahko izda le takrat, če so podane vse procesne in materialnopravne predpostavke za uvedbo preiskave.

5. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom tožilčevo zahtevo za uvedbo preiskave zavrnilo z razlogi, ker je edini dokaz, ki ga je ponudil državni tožilec, da naj bi osumljenec storil očitano mu kaznivo dejanje, posnetek video nadzornega sistema M. na naslovu ..., na katerem pa obraz storilca kaznivega dejanja ni viden v celoti, v spisu pa se tudi ne nahajajo fotografije, ki bi omogočale po stališču prvega sodišča primerjavo osumljenca s storilcem na posnetku, medtem ko ostalih dokazov, ki bi osumljenca kakorkoli povezovali z očitanim kaznivim dejanjem, tožilec ni predložil, kar pa se sklada tudi z mnenjem preiskovalne sodnice, ki se na podlagi doslej predloženih dokazov ni strinjala z uvedbo preiskave.

6. Takim razlogom nasprotuje državna tožilka s sklicevanjem na dejstva in okoliščine, ki izhajajo iz kazenske ovadbe Policijske postaje ... z dne 7. 1. 2019 in njene dopolnitve z dne 11. 4. 2019 ter njenih prilog in vztraja, da je na podlagi predloženega podan utemeljen sum, da je osumljenec storil očitano mu kaznivo dejanje, saj to izkazujejo video posnetki in uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah zaznanega kaznivega dejanja z dne 5. 12. 2019, vključno s poročilom o preiskavi z mnenjem NFL z dne 15. 2. 2019. Pritožba navaja, da je že v zahtevi za preiskavo z dne 5. 7. 2019 državni tožilec predlagal, da se s strani SKP PU Celje pridobi fotografije osumljenca, izdelane iz zavarovanih posnetkov video nadzornega sistema blagajne trgovine M. in da se po njegovem zaslišanju in po pridobitvi teh fotografij angažira še izvedenca forenzično-kriminalistično tehnične preiskave fotografij in posnetkov varnostnih kamer, ki naj bi po pregledu celotne spisovne dokumentacije in fotografij ter posnetkov ter po pridobitvi fotografij osumljenega T. V., ki se morebiti nahajajo v evidenci policije, poda izvedensko mnenje, ali je oseba, ki je izvršila očitano kaznivo dejanje, na fotografijah in posnetkih varnostnih kamer prav osumljeni T. V. Predlaganih dokazov pa sodišče ni izvedlo. S takimi pritožbenimi navedbami pa se ni mogoče strinjati.

7. V izpodbijanem sklepu je prvo sodišče povzelo celoten potek predkazenskega postopka, v katerem naj bi sicer iz uradnega zaznamka policista I. Z. (PP ...) izhajala prepoznava osumljenca, iz tega uradnega zaznamka pa, kot je v celoti povzeto v izpodbijani sklep (točka 10) določno izhaja, da je ob ustavitvi posnetka na času 00:15:56 (čas posnetka) le delno viden obraz neznanega storilca, ki naj bi imel raven koničast nos in rahlo poudarjeno zgornjo ustnico in ki naj bi po zaznavi poslujočega policista bil na videz po postavi in obrazu podoben osebi T. V., ki je bil v letu 2014 trikrat obravnavan zaradi storitve istovrstnega kaznivega dejanja (vlom v lokal B.). Zato ne držijo pritožbene navedbe, da je nesporno, da je dne 29. 11. 2018 okoli 23.20 ure storilec pristopil do lokala K. na naslovu ... ter storil kaznivi dejanji, navedeni v točkah 1) in 2) izreka izpodbijanega sklepa, saj tudi iz ovadbe organov odkrivanja namreč izhajajo le domneve o tem, da bi naj bil osumljenec tudi storilec očitanega kaznivega dejanja na podlagi posnetkov nadzornih kamer. Ob tem pa ni prezreti, da je tudi preiskava odtisa obuval NFL z dne 15. 2. 2019 izključila oziroma ni z niti najmanjšo stopnjo verjetnosti potrdila, da bi obuvala, ki so bila dne 12. 12. 2018 zasežena osumljencu, lahko povzročila preiskovano sled na kraju storitve kaznivega dejanja in da je povsem verjetno, da bi enako ujemanje ugotovili za prav vsa obuvala, ki imajo podplate z enakimi splošnimi značilnostmi kot zasežena obuvala osumljencu. Preiskava izvijača in montirnega železa pa prav tako ni potrdila ujemanj s sledovi, zavarovanimi na kraju kaznivih dejanj (ta dva predmeta sta bila obdolžencu tekom postopka že vrnjena). Tako zbrani dokazi, ki jih je predložil upravičeni tožilec, ki so ključni za presojo obstoja utemeljenega suma, pa v nasprotju s pritožbenimi navedbami tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne dajejo zadostne podlage za zaključek, da obstaja utemeljen sum, da je storilec v izreku opisanih kaznivih dejanj prav osumljeni T. V. Do drugačne odločitve, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa pa ne more privesti niti predlagano zaslišanje policista I. Z., ki je pregledal video posnetke, ki si jih je ogledalo tudi pritožbeno sodišče, niti pridobitev dodatnih fotografij osumljenca iz zavarovanih posnetkov video nadzornega sistema ter fotografij s strani SKP PU Celje ter angažiranje ustreznega izvedenca, kajti preiskava, v kateri bi se ti dokazi naj izvedli, še ni uvedena. Ključno za odločitev v obravnavani zadevi v tej fazi pa je le, ali doslej zbrani dokazi v predkazenskem postopku, ki jih je predložil državni tožilec dajejo dovolj podlage za sklep o obstoju utemeljenega suma, kar je materialnopravna predpostavka za uvedbo preiskave, v kateri se šele lahko izvajajo predlagani in potrebni dokazi. Ker je prvo sodišče tudi po prepričanju pritožbenega sodišča prepričljivo obrazložilo, da doslej zbrani dokazi ne zadoščajo za obstoj utemeljenega suma, je odločitev prvega sodišča, ko je zahtevo za preiskavo zoper osumljenca glede storitve očitanega mu kaznivega dejanja zavrnilo, pravilna in zakonita, pritožba, ki pa sodišču prve stopnje očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja, pa je neutemeljena.

8. Iz teh razlogov pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podan pritožbeno uveljavljeni razlog, s katerim se napadeni sklep izpodbija, prav tako pa ni našlo kršitev zakona iz petega odstavka člena 402 ZKP, zato je bilo potrebno pritožbo okrožne državne tožilke zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (tretji odstavek člena 402 ZKP).