Jedro

Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi upnik poleg sklepa o izvršbi prejel tudi opomin za plačilo dolgovane sodne takse, z opozorilom po 5. odst. 26. člena ZST. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sklepa o prisilni izterjavi sodne takse.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da taksni zavezanec t.j. upnik, v predpisanem 15 dnevnem roku od prejema taksnega opomina, ni plačal dolgovane sodne takse za predlog in sklep o izvršbi v višini 8.000,00 SIT in takse za opomin v znesku 1.500,00 SIT, zato mora poleg dolgovane takse v višini 9.500,00 SIT plačati še pribitek kazenske takse v višini 4.750,00 SIT. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navedel je, da je dolgovano takso v višini 15.000,00 SIT plačal tistega dne, ko je vložil predlog za izvršbo. Ne razume zakaj bi moral plačati še 8.000,00 SIT. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa. Meni pa tudi, da bi moralo sodišče plačilo takse naložiti dolžniku. Pritožba je utemeljena. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je upnik ob vložitvi predloga za izvršbo plačal takso za predlog za izvršbo v višini 16.000,00 SIT in ne 15.000,00 SIT (koleki uničeni na vlogi). Glede na to, da znaša v skladu z Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju - ZST) taksna obveznost za predlog in sklep o izvršbi 24.000,00 SIT (tar. št. 1/2 in 5 ter tar. št. 2/3), je sodišče prve stopnje upoštevaje delno plačilo sodne takse pravilno ugotovilo, da je dolžan upnik plačati še razliko v višini 8.000,00 SIT. Sodišče pa mora v skladu s 4. odst. 26. člena ZST pred izdajo sklepa o prisilni izterjavi neplačane takse iz 1. odst. 30. člena ZST, taksnemu zavezancu v skladu s 4. odst. 26. člena ZST vročiti opomin, v katerem mu za plačilo takse postavi dodaten 15 dnevni rok. Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi upnik poleg sklepa o izvršbi z dne 11.10.1999, prejel tudi opomin za plačilo dolgovane sodne takse, z opozorilom po 5. odst. 26. člena ZST. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sklepa o prisilni izterjavi sodne takse iz 1. odst. 30. člena ZST. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo moralo to upniku kot taksnemu zavezancu najprej vročiti opomin za plačilo dolgovane takse in stroškov opomina. Ob tem sodišče prve stopnje upniku še pojasnjuje, da je zavezanec za plačilo sodne takse tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo dejanja (1. odst. 3. člena ZST). Odločitev sodišča prve stopnje, da je prav upnik tisti, ki je dolžan plačati sodno takso za predlog in sklep o izvršbi pa je tudi povsem v skladu s 1. odst. 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki določa da stroške, katerih del so tudi sodne takse, plača najprej upnik.