U-I-171/02

8. 5. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Gertrude Hafner iz Republike Hrvaške, ki jo zastopajo Miro Senica, Anton Nosan in Svetlana Vakanjac, odvetniki v Ljubljani, na seji dne 8. maja 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 9. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 31/93, 65/98 in 66/2000) in 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 65/98) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica navaja, da je vložila zahtevo za denacionalizacijo več zemljišč. Izdani sta bili dve odločbi (ena se je nanašala na stavbna zemljišča, druga pa na kmetijska zemljišča), s katerima je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker v času odločanja o zahtevi za denacionalizacijo ni bil izpolnjen pogoj vzajemnosti iz tretjega odstavka 9. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), ki je bil uveljavljen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen-B). Pobudnica meni, da so podane pomembne okoliščine, ki narekujejo ponovno presojo navedene določbe ZDen in določbe 27. člena ZDen-B, ki sta že bili predmet presoje ustavnosti (odločba št. U-I-326/98 z dne 14. 10. 1998, Uradni list RS, št. 76/98 in OdlUS VII, 190).

2.Po mnenju pobudnice Ustavno sodišče ni upoštevalo položaja, v kakršnem je pobudnica, saj se je njen položaj zaradi 27. člena ZDen-B bistveno poslabšal v primerjavi s položajem v trenutku vložitve zahteve za denacionalizacijo. Zato meni, da gre za ustavno nedopustno retroaktivnost (155. člen Ustave). Določba tretjega odstavka 9. člena ZDen naj bi državljane držav naslednic SFRJ nezakonito postavljala v položaj tujcev. Dejanska vzajemnost naj se ne bi smela upoštevati za hrvaške državljane, ker je Republika Hrvaška odpravila besedilo zakona, ki omogoča vračanje premoženja le svojim državljanom. Glede na to, da je bilo premoženje podržavljeno jugoslovanskemu državljanu, in ker je premoženje po podržavljenju postalo last FLRJ, bi morali biti državljani držav, nastalih iz nekdanje SFRJ, obravnavani enako.

Nasprotna razlaga naj bi pomenila kršitev zakonitosti iz 153. člena Ustave. V zvezi s tem se sklicuje na podobnost s pravnim položajem tujca, ki je bil v času storitve kaznivega dejanja državljan tedanje SFRJ, in v zvezi s tem navaja odločbo št. Up- 203/97 z dne 16. 3. 2000 (OdlUS IX, 133).

B.

3.Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-326/98 (med drugimi) presojalo izpodbijano določbo tretjega odstavka 9. člena ZDen in razveljavilo besede "na podlagi meddržavne pogodbe". Ustavno sodišče je ugotovilo, da ta določba po razveljavitvi navedenega besedila ni v neskladju z Ustavo. Z isto odločbo je presodilo tudi, da 27. člen ZDen-B ni v neskladju z Ustavo.

4.Pobudnica zmotno meni, da Ustavno sodišče pri navedeni presoji ni upoštevalo pravnega položaja, kot je njen. Ustavno sodišče je v 39. točki obrazložitve citirane odločbe izrecno navedlo, da se pogoj vzajemnosti, določen šele z ZDen-B, nanaša na tiste postopke denacionalizacije, ki do uveljavitve te novele niso pravnomočno končani. V skladu s 64. členom ZDen pa je morala biti zahteva za denacionalizacijo vložena v 24 mesecih od uveljavitve tega zakona, ki je ob uveljavitvi izpodbijane ureditve že potekel (glej tudi 42. točko obrazložitve citirane odločbe). To pomeni, da je bil lahko upoštevan le tak pravni položaj, kot je pobudničnin. Zaradi posega v ustavnopravna upravičenja denacionalizacijskih upravičencev je Ustavno sodišče izpodbijano ureditev tretjega odstavka 9. člena ZDen presojalo s t. i. strogim ustavnosodnim testom (36. do 41. točka obrazložitve citirane odločbe), kar je upoštevalo pri presoji 27. člena ZDen-B (130. točka obrazložitve citirane odločbe).

5.Položaja oseb, ki so bili jugoslovanski državljani v času podržavljenja, pa ni mogoče primerjati s položajem storilca kaznivega dejanja, ki je bil v času storitve kaznivega dejanja jugoslovanski državljan. Načela zakonitosti v kazenskem postopku iz 28. člena Ustave (ki je bilo podlaga za odločitev v zadevi št. Up-203/97, na katero se pobudnica sklicuje) namreč ni mogoče enačiti z zahtevo po usklajenosti pravnih aktov iz 153. člena Ustave, kot to zmotno meni pobudnica.

6.Zatrjevanje pobudnice, da je Republika Hrvaška odpravila besedilo zakona, ki je omogočalo vračanje podržavljenega premoženja le hrvaškim državljanom, ne pomeni utemeljevanja neskladnosti izpodbijane ureditve z Ustavo, temveč pomeni kvečjemu zatrjevanje obstoja vzajemnosti, ki ga določa tretji odstavek 9. člena ZDen. Ugotavljanje vzajemnosti v konkretnih primerih pa ne more biti predmet presoje ustavnosti predpisa.

7.Ker pobudnica v sedaj obravnavani zadevi ne navaja ničesar, kar bi lahko vplivalo na drugačno presojo, je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno. Pri tem se sklicuje na razloge, navedene v odločbi št. U-I-326/98.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) in šeste alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sodnik Jože Tratnik je bil v zadevi izločen. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić