Jedro

Da bi ček bil verodostojna listina v smislu 23. člena ZIZ, mora biti protestiran le takrat, kadar je to potrebno za nastanek terjatve.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upničin predlog za izvršbo.

Proti takšnemu sklepu se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava (3. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ) pritožila upnica. V pritožbi je navedla, da je prvostopno sodišče napačno tolmačilo določbo II. odstavka 19. člena Zakona o čeku (v nadaljevanju ZČ), saj izvršilnemu predlogu priložena verodostojna listina izpolnjuje določila njegove 3. točke in sicer, da je bilo neplačilo ugotovljeno z datiranim potrdilom zavoda za obračunavanje, s katerim se ugotavlja, da je bil ček predložen ob pravem času in da ni bil poravnan z obračunom. Upoštevati je namreč treba, da se mora ček trasatu predložiti v plačilo v roku 8 dni in da je ZČ star zakon, kar pomeni, da zavodi za obračunavanje ne obstajajo več. Potrdilo poslovne banke tako sedaj nadomešča potrdilo zavoda za obračunavanje iz tega člena ZČ, upničina verodostojna listina pa izpolnjuje vse zakonske zahteve iz 3. točke II. odstavka 19. člena ZČ. Iz obeh originalov čekov je namreč razvidna njuna zapadlost, z dopisom B. C. je potrjeno, da je upnica čeka poslala na vnovčitev, razvidni sta serijski številki čekov, na katera se nanaša zavrnitev, in dejstvo, da na dolžničinem računu ni bilo zadostnega kritja. Prvostopno sodišče bi zato na podlagi takšne verodostojne listine moralo dovoliti predlagano izvršbo, sicer bi se lahko zgodilo, da bi morali upniki proteste opravljati pri notarjih, kar bi podražilo in otežilo izterjavo. Upnica je zato predlagala, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

V tej zadevi je upnica zoper dolžnico predlagala izvršbo na podlagi dveh neplačanih čekov. Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom njen izvršilni predlog zavrnilo, ker je štelo, da predložena čeka nista verodostojni listini v smislu 23. člena ZIZ, pravilnost takšne odločitve pa je predmet presoje drugostopnega sodišča. Ček je v skladu z II. odstavkom 23. člena ZIZ verodostojna listina, če je protestiran in ima povratni račun, kadar je to potrebno za nastanek terjatve. Ker je povratni račun potreben zgolj v tistih primerih, ko terjatev na podlagi čeka uveljavlja nekdo, ki je ček izkupil, za kar ne gre v konkretnem primeru, je materialnopravno podlago izpodbijane odločitve lahko predstavljal le tisti del citirane določbe, ki za verodostojno listino predvideva ček s protestom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve.

V konkretnem primeru predložena čeka nista bila protestirana v skladu z določbami Zakona o menici (ki se na podlagi 10. točke 23. člena ZČ uporabljajo tudi za ček), saj predlogu za izvršbo nista bili priloženi ustrezni notarski listini, v katerih bi bilo ugotovljeno, da čekovni zavezanec svojih obveznosti iz obeh čekov ni izpolnil, kar niti ni pritožbeno sporno, zato bi se za pravilno uporabo materialnega prava (citiranega določila ZIZ) prvostopno sodišče moralo ukvarjati le še z vprašanjem, ali je bil protest čekov sploh potreben za nastanek upničinih terjatev ali ne. Če namreč tak protest za nastanek terjatev ni bil potreben, potem imata lahko tudi neprotestirana čeka lastnost verodostojne listine.

Kdaj je protest čeka potreben za nastanek terjatve, določajo pravila čekovnega prava. ZČ v I. odstavku 19. člena predvideva regres imetnika čeka (v konkretnem primeru upnice) zoper trasanta (v konkretnem primeru dolžnice), če se ček, predložen o pravem času, ki ga določa čl. 12 tega zakona, ne plača; po II. odstavku istega člena pa se predložitev v plačilo in neplačilo ugotavlja na tri načine: s protestom, s podpisano trasatovo izjavo na čeku, s katero odreka plačilo z navedbo dneva, ko je bil ček predložen ali z datiranim potrdilom zavoda za obračunavanje, s katerim se ugotavlja, da je bil ček predložen o pravem času in da ni bil poravnan z obračunom. Navedeno torej pomeni, da je protest čeka le eden izmed treh možnih načinov nastanka upničine terjatve zoper dolžnico, in ker ta ni bil izveden, trasat pa na čeku tudi ni podpisal izjave, da upnici odreka plačilo (kar tudi ni pritožbeno sporno), bi sodišče prve stopnje moralo presojati, ali sta upničini terjatvi lahko nastali na tretji možen način - to je s potrdilom zavoda za obračunavanje.

Prvostopno sodišče je predlogu za izvršbo priloženi izjavi banke (A4 in A5) sicer presojalo v smislu teh zakonskih določil (čeprav je potem glede na zgoraj navedeno svojo odločitev zmotno oprlo le na ugotovitev, da čeka nista bila protestirana, zaradi česar nista verodostojni listini - tako izrecno v zadnjem odstavku sklepa) in zaključilo, da ne gre za potrdili v smislu 3. točke II. odstavka 19. člena ZČ. S takšno oceno listin pa sodišče druge stopnje ne more soglašati in pritrjuje pritožbenim razlogom upnice, da je treba pojem potrdila zavoda za obračunavanje interpretirati širše, kar pomeni, da se pravnoveljavna ugotovitev neplačila lahko potrjuje tudi z datiranim potrdilom banke, s katerim se ugotavlja, da je bil ček predložen v plačilo o pravem času in da ni poravnan. Takšno stališče izhaja tudi iz pravne teorije (Žiberna, Ivanjko: Menica in ček kot vrednostna papirja, VI., spremenjena izdaja, GV Ljubljana 1993, stran 259; podobno Vrenčur: Izvršba na podlagi verodostojne listine, Gradivo za seminar Aktualna pravna vprašanja novega izvršilnega prava, Maribor, september 1998, stran 113, ki zavzema stališče, da za je za verodostojno listino protest potreben samo, če je pogoj za nastanek terjatve), še posebej pa je širša razlaga tega zakonskega določila potrebna zaradi sprememb ekonomskega sistema, do katerih je prišlo v času od sprejetja ZČ leta 1946 pa do danes.

Ob navedenem je tako upničina pritožba utemeljena, zato ji je sodišče druge stopnje ugodilo, izpodbijani sklep prvostopnega sodišča pa razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje (3. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje bo upoštevaje zgoraj navedeno pravno podlago (čl. 23/II ZIZ in določila ZČ) moralo ponovno presoditi predložene listine in nato ponovno odločiti o izvršilnem predlogu upnice.