Jedro

Z ZPP je določeno kako se izvršujejo procesne pravice v sporih sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb.

V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ta določba ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. To pomeni, da se pritožnik pred Vrhovnim sodiščem ne more zastopati sam. S tem mu ni kršena ne pravica do sodnega varstva ne pravica do pravnega sredstva ne pravica do enakega obravnavanja pred zakonom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrglo predlog za revizijo toženca z dne 21. 2. 2019, ker ni odvetnik, ni pa izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, poleg tega ni izkazal, da bi bila revizija dopuščena.

2. Toženec v pritožbi zoper sodbo uveljavlja kršitve Ustave do nepristranskega sojenja in do pravnega sredstva. Sklicuje se na tudi Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Prepričan je, da ni nobene podlage, da se ne bi mogel sam zastopati, sklicuje se tudi na enakost pred zakonom in Listino EU o temeljnih pravicah. Predlaga, da sodišče njegovo pritožbo in revizijo vsebinsko obravnava.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožniku mednarodne konvencije in Ustava Republike Slovenije res zagotavljajo pravice do sodnega varstva, enakosti pred zakonom ter do pravnega sredstva, vendar mu te z izpodbijanim sklepom niso kršene. Z zakonom je namreč določeno, kako se posamezne pravice izvršujejo, konkretno z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP), kako se izvršujejo procesne pravice v sporih sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb (1. čl. ZPP). ZPP v 3. odst. 86. čl. določa: V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ta določba ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (4. odst. 86. čl. ZPP). To pomeni, da se pritožnik pred Vrhovnim sodiščem ne more zastopati sam. S tem mu ni kršena ne pravica do sodnega varstva ne pravica do pravnega sredstva ne pravica do enakega obravnavanja pred zakonom.

5. ZPP v 91. čl. določa: Sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v 3. odst. 86. čl. tega zakona in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz 4. odst. 86. čl. tega zakona.

6. Sklep sodišča prve stopnje je torej pravilen in zakonit, zato je bilo treba pritožbo zavrniti in sklep potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP).