Jedro

Po določbi prvega odstavka 19. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) lahko sodišče povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval, ali ji je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, med drugim izreče prepoved približevanja krajem, kjer se žrtev običajno nahaja ter prepoved navezovanja stikov z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo ter izreče tudi ukrep prepustitev stanovanja v skupni uporabi.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zaradi nasilja v družini nasprotnemu udeležencu izreklo prepoved približevanja na razdaljo do 100 metrov za čas 6 mesecev predlagateljici na naslovu Gregorčičev drevored X, Y. in na naslovu V. 41, V.. ter prepoved kakršnihkoli srečanj s predlagateljico, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo (točka I izreka). Nadalje je odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici prepustiti v izključno uporabo trosobno stanovanje številka 44, v IV. nadstropju na naslovu Gregorčičev drevored X, Y. (točka II izreka). V primeru kršitve odrejenih ukrepov se udeležencu izreče denarna kazen v višini 1.000,00 EUR (točka III izreka). V točki IV izreka pa je odločilo, da pritožba zoper sklep ne vzdrži njegove izvršitve.

2. Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec „iz vseh razlogov“. Navaja, da se izpodbijani sklep ne da preizkusiti, ker so razlogi izpodbijanega sklepa pavšalni. Nesklepčen je izrek v delu, kjer se predlagateljici v izključno uporabo prepusti kar dve različni stanovanji. Tudi ne drži zaključek sodišča, da je bila predlagateljica nagnana iz stanovanja na P., pri čemer sodišče tudi prezre, da se konfliktni dogodek z dne 9. 8. 2016 ni odvijal v stanovanju, temveč v kontejnerju za prodajo sladoleda v V.. CSD P. pa enostransko prikazuje dogodek in so njegova poročila neverodostojna. Prvostopno sodišče nadalje zmotno ugotavlja, da stanovanje v V. ni primerno za bivanje, protislovni pa so tudi razlogi, da je nasprotni udeleženec oseba s težavami v duševnem razvoju. Tudi ne drži zaključek, da je predlagateljico pred nasprotnim udeležencem strah, da jo bo ta tepel. Trditve predlagateljice v navedeni smeri niso z ničemer izkazane. Predlaga, da se pritožbi ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi prvega odstavka 19. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) lahko sodišče povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval, ali ji je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, med drugim izreče prepoved približevanja krajem, kjer se žrtev običajno nahaja ter prepoved navezovanja stikov z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo ter izreče tudi ukrep prepustitev stanovanja v skupni uporabi.

5. Ni sporno, da sta predlagateljica in nasprotni udeleženec zakonca v razveznem postopku.

6. Pritožbeno sodišče nima pomisleka v ugotovitev prvostopnega sodišča, da je nasprotni udeleženec nad predlagateljico izvajal fizično in psihično nasilje dne 9. 8. 2016, ko je v kontejnerju za prodajo sladoleda v V. vpil nad predlagateljico, da je kurva, prasica, da jo bo ubil in ob tem razbijal vitrine v kontejnerju, pri čemer je predlagateljico hotel tudi udariti s pestjo, ker pa se mu je ta umaknila, je zadel hčerko. Tako postopanje nasprotnega udeleženca prvostopno sodišče zraven izpovedbe predlagateljice ugotavlja na podlagi izpovedbe hčerke nepravdnih strank, ki je povedala, da se je nasprotni udeleženec nad mamo spravil v kontejnerju tako, da jo je žalil in ji grozil po življenju, in ko je hotel udariti je namesto matere udaril njo. Enak potek dogodka izhaja iz poročila CSD P., katerega tim je po multidisciplinarni obravnavi zaključil, da gre pri predlagateljici za visoko stopnjo ogroženosti glede na storilčevo rizično vedenje in težave v duševnem razvoju. Iz navedenih dokazov pa nadalje tudi izhaja, da se predlagateljica nasprotnega udeleženca boji, ter da jo je strah za življenje in telo. Na podlagi takih ugotovitev je prvostopno sodišče tudi pravilno materialnopravno opredelilo ravnanje nasprotnega udeleženca kot fizično nasilje po določbi tretjega odstavka 3. člena ZPND(1). Nasprotna pritožbena izvajanja, da nasprotni udeleženec zoper predlagateljico ni izvajal fizičnega nasilja, so neutemeljena.

7. Po ugotovitvi obstoja fizičnega nasilja je prvostopno sodišče tudi po presoji pritožbenega sodišča nasprotnemu udeležencu pravilno in utemeljeno izreklo prepoved zadrževanja in približevanja vsem krajem, kjer žrtev običajno živi in dela, to je stanovanje v katerem živi (Gregorčičev drevored X, Y.) in objektu, v katerem začasno živi (V. 41, V.). Glede na ravnanje nasprotnega udeleženca je prvostopno sodišče tudi utemeljeno izreklo ukrep vzpostavljanja kakršnihkoli srečanj s predlagateljico, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo. Navedena ukrepa (prepoved zadrževanja in približevanja, prepoved navezovanja stikov) je izreklo za dobo 6 mesecev od 23. 12. 2016 dalje, kar je tudi po presoji pritožbenega sodišča povsem primerna doba za varstvo žrtve pred družinskim nasiljem.

8. Zaradi navedenega ravnanja nasprotnega udeleženca, pri čemer iz zapisnika mulitidisciplinarnega kriznega tima pri CSD P. izhaja, da gre pri predlagateljici za visoko stopnjo ogroženosti glede na storilčevo rizično vedenje in težave v duševnem razvoju, pri čemer dolgotrajnost nasilja, grožnje s poškodbo, razvezni postopek, nezaposlenost, predstavljajo dejavnike tveganja za ponovitve nasilja, je prvostopno sodišče tudi povsem utemeljeno izreklo ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi. Izrek takšnega ukrepa je nujen iz razloga, ker sobivanje predlagateljice in nasprotnega udeleženca predstavlja visoko stopnjo rizika za ponovitev nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico.

9. Pri tem pa ne gre za prepustitev kar dveh stanovanj v skupni uporabi, kot navaja pritožba. Iz izreka in razlogov prvostopne sodbe je jasno razvidno da gre le za stanovanje na P., ne pa tudi za stanovanje oziroma stanovanjski objekt v V.. Za ugotovitev nasilja tudi ni odločilno, kje se je nasilje izvajalo. Zadostuje ugotovitev, da je nasprotni udeleženec izvajal fizično nasilje nad svojo zakonsko partnerico, predlagateljico. V dokaznem postopku je prvostopno sodišče pravilno povzelo izpovedbe prič ter tudi pravilno presodilo listine ter so tako tudi v tej smeri pritožbena izvajanja neutemeljena.

10. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava je o pritožbi odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

11. Pritožbeni stroški niso priglašeni.

Op. št. (1) : Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile ali grožnje z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti, ali da kaj trpi ali ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje in ji povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe.