Jedro

V fazi predhodnega preizkusa predloga za izvršbo, ko je zbiralo podatke o predlaganih izvršilnih sredstvih, se je Okrajno sodišče v Novi Gorici lahko izreklo za krajevno nepristojno. Njegov sklep ne temelji le na pridobljenem podatku o drugem dolžnikovem naslovu, temveč tudi na upničini izjavi, da dolžnik po njenih podatkih res stalno prebiva na tem drugem naslovu. Čeprav je Okrajno sodišče v Ljubljani z lastnimi poizvedbami ugotovilo, da ima dolžnik (še vedno) prijavljeno stalno prebivališče na prvem naslovu, ki je bil naveden v predlogu za izvršbo, ima v tej zadevi zaradi upničine izjave prednost ugotovitev Okrajnega sodišča v Novi Gorici, saj se ob smiselni uporabi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pristojnost presodi na podlagi navedb upnika in sodišču znanih dejstev.

Izrek

V tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Upnica je pri Okrajnem sodišču v Novi Gorici proti dolžniku vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 124.095,10 SIT spp in kot izvršilna sredstva predlagala rubež dolžnikove plače, rubež denarnih sredstev na njegovih računih in rubež nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralnem registru KDD, Centralne klirinškodepotne družbe d.d. Ljubljana.

Okrajno sodišče v Sežani je po pridobitvi podatkov od KDD, Centralne klirinškodepotne družbe d.d. Ljubljana in na podlagi upničine izjave o drugem dolžnikovem naslovu izdalo sklep, da v tej izvršilni zadevi ni krajevno pristojno in da bo zato po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

Okrajno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je zato vrhovnemu sodišču predlagalo, da odloči v sporu o pristojnosti. Svoj predlog utemeljuje z razlogi, da se krajevna pristojnost določi po prvonavedenem sredstvu izvršbe. Kasnejša sprememba okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, na nadaljnjo pristojnost tega sodišča ne vpliva. Zato tisto sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo, kljub kasnejšim spremembam ostaja pristojno še naprej. Sicer pa je po naknadno opravljenih poizvedbah dolžnikovo prebivališče še vedno na območju Okrajnega sodišča v Novi Gorici.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Krajevna pristojnost po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 40/2004 - UPB1; ZIZ) je izključna pristojnost. Zato se lahko izvršilno sodišče izreče za krajevno nepristojno tudi po uradni dolžnosti in ne samo na dolžnikov ugovor. To lahko stori le v fazi predhodnega preizkusa izvršilnega predloga (prvi odstavek 22. člena Zakona o pravdnem postopku; Ur.l. RS, št. 36/2004 - UPB2; ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kasneje pa ne več, ker kasnejša sprememba okoliščin, na katere se opira pristojnost, ne more povzročiti nove pristojnosti (tretji odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V obravnavani zadevi se je Okrajno sodišče v Novi Gorici izreklo za krajevno nepristojno še v fazi predhodnega preizkusa predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ko je zbiralo podatke o predlaganih izvršilnih sredstvih. Ker še ni prišlo do izdaje sklepa o izvršbi, je zmotno sklicevanje Okrajnega sodišča v Ljubljani na tretji odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Nikjer v spisu tudi ni podatka, da naj bi do spremembe dolžnikovega prebivališča prišlo šele po vložitvi izvršilnega predloga. Zmotno je tudi sklicevanje na prvi odstavek 35. člena ZIZ, po katerem se pristojnost ravna po prvonavedenem izvršilnem sredstvu. V tej zadevi je res najprej predlagana izvršba z rubežem dolžnikove plače, vendar tako za to izvršilno sredstvo, kot za naslednji predlagani izvršilni sredstvi (rubež denarnih sredstev na dolžnikovih računih, ki v izvršilnem predlogu še niso konkretizirani, in rubež nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so vpisani v centralnem registru KDD, Centralna klirinškodepotna družba d.d. Ljubljana) velja krajevna pristojnost po 100. členu ZIZ, na katerega se sklicuje tudi Okrajno sodišče v Novi Gorici in po katerem se pristojnost ravna po dolžnikovem stalnem prebivališču. Sklep Okrajnega sodišča v Novi Gorici o nepristojnosti ne temelji le na podatkih KDD, Centralne klirinškodepotne družbe d.d. Ljubljana o drugem dolžnikovem naslovu, temveč tudi na izjavi upnice, da dolžnik po njenih podatkih res stalno prebiva na tem drugem naslovu (list. št. 13 spisa). Čeprav je Okrajno sodišče v Ljubljani z lastnimi poizvedbami ugotovilo, da ima dolžnik (še vedno) prijavljeno stalno prebivališče na prvem naslovu, ki je bil naveden v predlogu za izvršbo, ima v tej zadevi zaradi upničine izjave prednost ugotovitev Okrajnega sodišča v Novi Gorici, saj se ob smiselni uporabi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pristojnost presodi na podlagi navedb upnika in sodišču znanih dejstev.

Iz navedenih razlogov je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da je v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.