Jedro

V primeru spora o veljavnosti oporoke gre namreč za konkurenco verjetnosti pravic tistih, ki oporoko priznavajo, in tistih, ki je ne. Pri tem se šteje, da je bolj verjetna pravica tistih, ki se sklicujejo na pravno formalno ustrezno oporoko, kot tistih, ki zatrjujejo neveljavnost take oporoke, saj takšna oporoka kljub morebitnim napakam, v kolikor ni izpodbita/razglašena za neveljavno, velja. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju sestavljena v obliki notarskega zapisa, kot to določa 558. člen Obligacijskega zakonika (OZ) ter da denarnih sredstev v višini 450.889,89 EUR v trenutku smrti na zapustnikovem osebnem računu več ni bilo. Ker zapustnik v trenutku smrti tega premoženja ni več imel, mora tisti, ki trdi da to kljub temu sodi v zapuščino, to dokazati in je njegova pravica manj verjetna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dediča P. B. in B. K. sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zapuščinski postopek prekinilo in dediča P. B., stan. B., Š., napotilo na pravdo, da zoper oporočno dedinjo K. B., stan. V., Š. vloži tožbo zaradi ugotovitve neveljavnosti zapustnikove notarske oporoke opr. št. IO-11/17 z dne 5. 9. 2017 in zaradi ugotovitve, da v zapuščino zapustnika spada tudi 450.889,89 EUR in neveljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju opr. št. SV-513/17 z dne 5. 9. 2017 (I. točka izreka) ter sklenilo, da mora na pravdo napoteni dedič P. B. tožbo vložiti v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa, sicer bo sodišče zapuščinski postopek po zapustniku nadaljevalo in ga dokončalo ne glede na zahtevke, glede katerih je sodišče stranko napotilo na pravdo (II. točka izreka).

2. Zoper v uvodu navedeni sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje zakoniti dedič P. B. iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Poudarja, da je bilo sodišču predstavljeno, da so bili v zadnjih par letih iz zapustnikovega transakcijskega računa dvignjeni prihranki v višini 450.889,89 EUR ter da je bila zapustniku diagnosticirana demenca že v letu 2017, zato sam zagotovo ni dvignil denarnih sredstev, prav tako pa se ni bil sposoben veljavno zavezati s pogodbo o dosmrtnem preživljanju oziroma napraviti oporoke, ki bi bila rezultat njegove popolne in resnične volje, saj sta bila navedena akta sklenjena v času, ko je bila pri zapustniku že diagnosticirana demenca. Zatrjuje, da je v zvezi s tem sodišču predložil vse dokaze. Opozarja, da izpodbijani sklep zmotno navaja, da je bilo to premoženje skupno, saj gre za zapustnikove prihranke, ki jih je zaslužil z delom v Š., zato sredstva, ki so bila dvignjena iz zapustnikovega bančnega računa nikakor niso bila last domnevne oporočne dedinje, da bi jih lahko dvigovala in zapravljala za lastne potrebe. Ker je bil zapustnik izrazito skop, kar izhaja iz poslovilnega pisma z dne 22. 1. 2015, pa teh sredstev nikakor ni porabil zase. Sodišču očita, da je pri odločitvi o tem, koga napotiti na pravdo, zmotno štelo, da je manj verjetna pravica pravica zakonitega dediča, saj je zakonit dedič za svoja zatrjevanja predložil vrsto dokazov, iz katerih bi za verjetno izhajalo, da so njegova zatrjevanja resnična in bi zato sodišče moralo na pravdo napotiti K. B. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma podredno spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se na pravdo napoti Kovačič Bredo. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo oporočna dedinja Kovačič Breda nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, kadar so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica (prvi odstavek 210. člena ZD), med drugim tudi, kadar so sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, zlasti veljavnost in vsebina oporoke (1. točka drugega odstavka 210. člena ZD). Če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava, prekine sodišče zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, med drugim tudi, če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino (1. točka 212. člena ZD).

6. Pritožbeno niso sporne ugotovitve sodišča prve stopnje, da oporoka z dne 5. 9. 2017 izpolnjuje obličnostne pogoje za oporoko, sestavljeno v obliki notarskega zapisa (62. člen ZD), saj je oporoko zapustniku v notarskem zapisu zapisal notar, prisotni pa sta bili dve oporočni priči, da je tudi pogodba o dosmrtnem preživljanju bila sestavljena v obliki notarskega zapisa in sklenjena istega dne, kot oporoka ter da denarnih sredstev v višini 450.889,89 EUR v času smrti zapustnika ni več bilo.

7. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je zakoniti dedič zatrjeval, da je bil zapustnik zaradi svojih zdravstvenih težav, po letu 2015 ga je zadela možganska kap, ob sklepanju oporoke z dne 5. 9. 2017 ter pogodbe o dosmrtnem preživljanju dementen in zato poslovno nesposoben ter da v zapuščino zapustnika spada tudi 450.889,89 EUR, ki so bili v obdobju od leta 2015 do smrti zapustnika dvignjeni iz zapustnikovega osebnega računa. Ker so bila med strankama sporna dejstva, je ob zgoraj navedeni pravni podlagi sodišče prve stopnje utemeljeno in pravilno prekinilo predmetni zapuščinski postopek in sklenilo stranke napotiti na pravdo in pritožba neutemeljeno izpodbija prekinitev predmetnega izvršilnega postopka (I. točka izreka).

8. Po določbi prvega odstavka 213. člena ZD sodišče na pravdo napoti tisto stranko, katero pravico šteje za manj verjetno. ZD ne predpisuje in ne opredeljuje meril, katero pravico je šteti za manj verjetno, prav tako pa zapuščinskemu sodišču tudi ne nalaga, da bi moralo zato obvezno izpeljati dokazni postopek in izvajati dokaze za zaključek, katero pravico je šteti za manj verjetno. Katerim dedičem bo sodišče z napotitvenim sklepom dodelilo vlogo tožeče stranke v morebitni pravdi, presodi sodišče v zapuščinskem postopku na podlagi podatkov spisa in zatrjevanj dedičev, skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava ter ob predhodni ugotovitvi, katera vprašanja so med dediči sporna1. Pri tem sodišče v zapuščinskem postopku ob spornosti dejstev, ki zadevajo veljavnosti in vsebino oporoke ter obseg zapuščine, njihove resničnosti ne more preverjati in ugotavljati, ampak mora skladno z določbo prvega odstavka 210. člena ZD prekiniti zapuščinsko obravnavo in stranke napotiti na pravdo.

9. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ob tem, ko je ugotovilo, da je oporoka z dne 5. 9. 2017 sestavljena v skladu z določili Zakona o notariatu (ZN), in sicer je oporoko v notarskem zapisu zapustniku zapisal notar, prisotni pa sta bili dve oporočni priči, pravilno zaključilo, da je v tem primeru pravica zapustnikovega sina, ki to oporoko izpodbija kot zakoniti dedič, manj verjetna od pravice oporočne dedinje K. B.2. Oporoka ima namreč prednost pred zakonom kot dednim naslovom in torej velja v primerjavi z zakonitim dedovanjem za močnejši pravni naslov ter da je manj verjetna pravica tistega, ki temelji na šibkejšem pravnem naslovu. V primeru spora o veljavnosti oporoke gre namreč za konkurenco verjetnosti pravic tistih, ki oporoko priznavajo, in tistih, ki je ne. Pri tem se šteje, da je bolj verjetna pravica tistih, ki se sklicujejo na pravno formalno ustrezno oporoko, kot tistih, ki zatrjujejo neveljavnost take oporoke, saj takšna oporoka kljub morebitnim napakam, v kolikor ni izpodbita/razglašena za neveljavno, velja. Zato je tudi upoštevaje dokazno breme, ki izhaja iz materialnega prava, takšna napotitev na pravdo pravilna, prav tako pa je takšna napotitev utemeljena glede na določbo 61. člena ZD, po kateri lahko zahteva razveljavitev oporoke med drugim tudi zaradi oporočiteljeve poslovne nesposobnosti samo tisti, ki ima pravni interes.

10. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju sestavljena v obliki notarskega zapisa, kot to določa 558. člen Obligacijskega zakonika (OZ) ter da denarnih sredstev v višini 450.889,89 EUR v trenutku smrti na zapustnikovem osebnem računu več ni bilo. Ker je pogodba o dosmrtnem preživljanju sklenjena v pravno formalno veljavni obliki, denarnih sredstev v zatrjevani višini pa ob trenutku smrti v premoženju zapustnika ni več bilo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je trditev zakonitega dediča, da spada v zapuščino premoženje, ki je bilo odsvojeno s pogodbo o dosmrtnem preživljanju ter denarna sredstva v višini 450.889,89 EUR, manj verjetna od drugačne trditve oporočne dedinje. Ker zapustnik v trenutku smrti tega premoženja ni več imel, mora tisti, ki trdi da to kljub temu sodi v zapuščino, to dokazati in je njegova pravica manj verjetna3. 11. Ob obrazloženem je tako odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo postopkovnih kršitev, na katere mora paziti uradoma. Zato je pritožbo zakonitega dediča zaradi neutemeljenosti zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

12. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Ker skladno z določbo prvega odstavka 174. člena ZD v zapuščinskem postopku vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka, je odločilo, da Prek Boris in Breda Kovačič krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (stroški pritožbe in stroški odgovora na pritožbo) sama.

1 Tako: VSC sklep I Cp 306/2016 z dne 14. 7. 2016. 2 Ob tem, ko se oporočna sposobnost domneva (59. člen ZD), oporoka pa je sestavljena v obliki, ki jo za pravno veljavnost oporoke predpisuje zakon, je napoten na pravdo za ugotovitev neveljavnosti oporoke tisti, ki njene veljavnosti ne priznava (tako: VSL sklep II Cp 2851/2014 z dne 14. 1. 2015). 3 Primerjaj: VSL II Cp 931/2014 in VSL I Cp 968/2016.