Jedro

Trajanje poskusnega dela ter spremljanje in ocenjevanje uspešnosti tega dela se določi v kolektivni pogodbi oziroma splošnem aktu (1. odstavek 16. člena ZDR (1990)). Zakon torej dopušča možnost, da se določena vprašanja uredijo v kolektivni pogodbi, ki je za delodajalca (in seveda tudi delavca), za katerega velja, obvezujoča in se lahko neposredno uporablja. Ni obveznosti in tudi potrebe ne, da bi delodajalec moral s kolektivno pogodbo že urejena vprašanja, povzemati še v svoje interne akte.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožniku je prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Sodišče prve stopnje je zavrnilo njegove tožbene zahtevke za razveljavitev dokončnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja ter denarne zahtevke. Sodišče je presodilo, da je bilo poskusno delo uvedeno, spremljano in zaključeno zakonito v skladu s panožno kolektivno pogodbo.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z njegovimi dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da so navedbe v izpodbijani sodbi sicer deloma pravilne, da pa niti panožna kolektivna pogodba niti kolektivna pogodba tožene stranke ne določata načina spremljanja in postopek ocenjevanja poskusnega dela. To bi glede na vsebino 16. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - ZDR (1990)) moralo biti urejeno v enem od obeh aktov.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002 - ZPP) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Revizijsko sodišče je pri materialnopravnem preizkusu izpodbijane sodbe v mejah revizijskih razlogov in tudi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo tudi glede pravilne uporabe materialnega prava samo v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji. Tožnik zatrjuje le, da je odločitev delodajalca nezakonita zato, ker v njegovih internih aktih ni bil urejen način spremljanja in postopek ocenjevanja uspešnosti poskusnega dela. Drugih razlogov ne navaja, zato je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo presojalo le v tem obsegu.

Poskusno delo kot poseben pogoj za delo, se določi s splošnim aktom (drugi odstavek 14. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nasl. - ZTPDR). Trajanje poskusnega dela ter spremljanje in ocenjevanje uspešnosti tega dela se določi v kolektivni pogodbi oziroma splošnem aktu (prvi odstavek 16. člena ZDR (1990)). Zakon torej dopušča možnost, da se določena vprašanja uredijo v kolektivni pogodbi. Ker ni izrecno drugače navedeno, gre lahko za katerokoli kolektivno pogodbo: splošno, panožno ali podjetniško. Katerakoli od teh kolektivnih pogodb je za delodajalca (in seveda tudi delavca), za katerega velja, obvezujoča in se lahko neposredno uporablja. Ni obveznosti in tudi potrebe ne, da bi delodajalec moral s kolektivno pogodbo že urejena vprašanja, povzemati še v svoje interne akte.

Poskusno delo ureja 7. člen Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 43/94). V prvem, četrtem in petem odstavku ureja tudi spremljanje in ocenjevanje poskusnega dela: delavca spremlja tričlanska komisija, ki jo za vsak primer posebej imenuje poslovodni organ, pisna ocena mora biti izdelana pred potekom poskusnega dela, ki se vroči tudi delavcu, oceno o uspešnosti sprejme organ, ki odloča o sprejemu delavca v delovno razmerje. S tem je urejeno to, kar zahteva določba prvega odstavka 16. člena ZDR (1990). Določeno je spremljanje in ocenjevanje uspešnosti poskusnega dela. Kako bo komisija v vsakem konkretnem primeru spremljala delo delavca in po kakšnih kriterijih bo ocenjevala njegovo delo, pa je različno glede na delovna mesta oziroma zahteve na posameznih delovnih mestih. Zakon ne zahteva podrobne ureditve teh vprašanj v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu in vnaprejšnja ureditev teh vprašanj na enak način za vse primere praviloma niti ni možna. Konkreten način spremljanja poskusnega dela in kriterije za oceno določi komisija sama, ali pa se določi ob uvedbi poskusnega dela in imenovanju komisije. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine dopušča obe možnosti: organ, ki določi poskusno delo lahko (ne pa mora) določi tudi način spremljanja poskusnega dela (prvi odstavek 7. člena Kolektivne pogodbe).

Tožnik je vedel, da je na poskusnem delu ter da se njegovo delo spremlja in ocenjuje in tudi kdo ga spremlja in ocenjuje.

Ker glede na navedeno razlogi, navedeni v reviziji niso utemeljeni in je poskusno delo tožnika potekalo zakonito, je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).