Jedro

Sodišče druge stopnje je na podlagi vpogleda v računalniško vodeno bazo sodnega registra ugotovilo, da v Sloveniji nikoli ni obstajala druga pravna oseba s firmo "S...", zato zaključuje, da je kljub nekaterim pomanjkljivostim v oznaki dolžnika identiteto le-tega mogoče zanesljivo ugotoviti.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje o izvršbi. Dolžnik sam nosi svoje stroške ugovornega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo zaradi izterjave terjatve 238.672,00 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da se izvršilni naslov glasi na dolžnika s povsem drugimi atributi kot pa je subjekt, katerega pravno nasledstvo se izkazuje z izpiskom iz sodnega registra. Ugovor je bil v skladu z določili 57. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) vročen upniku v odgovor, v katerem je slednji navedel, da se pravna oseba identificira s firmo, medtem ko naslov sedeža ni pomemben. V sodbi je naslov dolžnika sicer res napačno naveden, vendar v Sloveniji nikoli ni obstajala druga pravna oseba z isto firmo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ in ga po 3. odst. 58. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemljen. Omenjeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnik terja svojo terjatev na podlagi pravnomočne sodne odločbe (sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ps 568/95 z dne 25.2.1998, pravnomočna dne 14.4.1998). Ugovor ima sicer prav, da je tožena stranka po izvršilnem naslovu drugače označena kot pa izbrisana družba, katere pravno nasledstvo je prevzel dolžnik. Tožena stranka oz. dolžnik po izvršilnem naslovu naj bi bila družba SGP S..., medtem ko je dolžnik glede na izpisek iz sodbnega registra opr. št. Srg 94/18763, vl. št. 1/17525/00 z dne 29.12.1997 prevzel obveznost plačila morebitnih neporavnanih obveznosti za družbo S... d.o.o., S... 22, L.... Toda kljub navedeni razliki sodišče druge stopnje ne dvomi, da je dolžnik po izvršilnem naslovu prav družba, katere pravno nasledstvo na pasivni strani je prevzel dolžnik tega postopka. Kratico "SGP" sodišče razlaga kot "splošno gradbeno podjetje", kar je del popolne firme dolžnika v tem postopku, ki je bil tudi ustanovitelj pozneje izbrisane družbe S... d.o.o., L..., katera je dolžnik po izvršilnem naslovu. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je kratica "SGP" bila dodana firmi dolžnika po izvršilnem naslovu zgolj pomotoma, prav tako pa je bila pomotoma iz firme izpuščena oznaka pravnoorganizacijske oblike dolžnika (d.o.o.). Ni mogoče pritrditi upniku, da sedež pravne osebe ni pomemben, saj je tudi sedež ena od lastnosti za individualizacijo družbe. Vendar pa je sodišče druge stopnje na podlagi vpogleda v računalniško vodeno bazo sodnega registra ugotovilo, da v Sloveniji nikoli ni obstajala druga pravna oseba s firmo "S...", zato zaključuje, da je kljub nekaterim pomanjkljivostim v oznaki dolžnika (ki jih nikakor ni mogoče šteti za "povsem druge atribute") identiteto le-tega mogoče zanesljivo ugotoviti. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o dovolitvi izvršbe zoper osebo, ki v izvršilnem naslovu ni označena kot dolžnik, povsem pravilna, saj je je upnik v skladu z določili 24. čl. ZIZ pravno nasledstvo izkazal z javno listino - izpiskom iz sodnega registra. Iz vsega povedanega jasno izhaja, da dolžnikov ugovor pasivne legitimacije ni utemeljen. Ker razen tega ugovora dolžnik ni uveljavljal nobenega od razlogov, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ, in ker pritožbeno sodišče tudi v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o izvršbi. Ker dolžnik z ugovorom ni uspel, mora sam nositi svoje stroške zanj (1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).