Jedro

Sodna poravnava, s katero je bila določena preživnina je izvršilni naslov v smislu 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predpostavke za spremembo višine z izvršilnim naslovom določene preživnine določa prvi odstavek 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Tako sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Sodišče mora, tako kot pri določitvi preživnine, tudi pri njeni spremembi, še zlasti kadar prvotno potrebe preživninskega upravičenca niso bile natančno ugotovljene, upoštevati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (drugi odstavek 190. člena DZ).

V obravnavani zadevi pa med strankama ni bilo spora, da se družinski dodatek v Republiki Avstriji izplačuje vsem družinam z otroki, njegova višina pa je odvisna od starosti otrok in je torej namenjen zadovoljevanju otrokovih potreb in ne zadovoljevanju celotne družine. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je družinski dodatek za enega otroka v višini 200,00 EUR odštelo od potreb predlagateljice, je ob tem, ko zakonita zastopnica predlagateljice v postopku tudi ni želela razkriti podatkov o finančni zmožnosti njenega partnerja, s katerim živi v partnerski skupnosti, in s katerimi ima prav tako še enega mld. otroka, da bi se lahko z gotovostjo ugotovilo, s kakšnimi finančnimi sredstvi razpolaga njena družinska skupnost, je zato pravilna.

DZ v 196. členu določa, da se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine. Kolikor pa preživninski zavezanec meni, da ni upravičen plačevati preživnine od dneva vložitve predloga, mora v postopku takšna dejstva dokazati, saj gre za predlagalni nepravdni postopek (prvi odstavek 2. člena ZNP-1) v skladu s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu (212. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se v izpodbijanih točkah I in II izreka sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se le-ta glasi: "I. Preživnina določena s sodbo poravnavo, sklenjeno pri Okrožnem sodišču v Mariboru opr. št. IV P 737/2018 z dne 28. 2. 2019, ki jo je dolžan za svojo hčerko A. A., EMŠO: ..., plačevati v višini 150,00 EUR mesečno, nazadnje valorizirana z obvestilom Centra za socialno delo Maribor z dne 1. 2. 2023 na 178,80 EUR, njen oče B. B. se od dne 13. 6. 2022 naprej zviša za 121,20 EUR mesečno tako, da je B. B., EMŠO: ..., zavezan od 13. 6. 2022 dalje prispevati k preživljanju hčerke A. A. mesečno 300,00 EUR, do vsakega 10. dne v mesecu za tekoči mesec na račun njene matere C. C., št. ... pri Raiffeisen Bank GmbH v znesku, določenim s tem sklepom do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, od takrat dalje pa v znesku, določenim v vsakokratnem obvestilu pristojnega centra za socialno delo, ter v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega preživninskega zneska do plačila, pod izvršbo."

II. Predlog predlagateljice se nad dosojenim zneskom 300,00 EUR do vtoževanega zneska 585,30 EUR in za čas plačevanja od 1. 6. 2022 do 12. 6. 2022 zavrne."

II. Nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenem sklepu v točki I izreka zvišalo preživnino za mld. A. A. iz dne 28. 2. 2019 določeno mesečno preživnino v znesku 150,00 EUR in nazadnje valorizirano dne 1. 2. 2023 na 178,80 EUR za 221,20 EUR mesečno tako, da je nasprotni udeleženec B. B. zavezan od dne 24. 10. 2023 prispevati k preživljanju mld. hčerke A. A. mesečno 400,00 EUR do vsakega 10. dne v mesecu za tekoči mesec. V točki II izreka je predlog predlagateljice nad določenim zneskom 400,00 EUR do vtoževanega zneska 585,30 EUR in za čas od 16. 6. 2022 do 24. 10. 2023 zavrnilo ter v točki III izreka nasprotnemu udeležencu naložilo plačati predlagateljici stroške prevodov v višini 308,50 EUR in 22,50 EUR stroškov sodnih taks vse v roku petnajst dni, pri čemer vsak udeleženec krije svoje stroške zastopanja.

2. Zoper točki I in II izreka zgoraj navedenega sklepa vlagata pritožbo obe stranki postopka.

3. Predlagateljica v pravočasni pritožbi navaja, da je napačna odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem je le to od ugotovljenih potreb mld. otroka v znesku 1.000,00 EUR odštelo 200,00 EUR, ki ga predlagateljica prejema iz naslova družinskega dodatka v Republiki Avstriji. Vrhovno sodišče RS je v zadevah II Ips 186/2013 z dne 25. 9. 2014 izrecno spremenilo sodno prakso, da se znesek otroškega dodatka, delež socialnega prejemka ter državna štipendija odšteje od zneska ugotovljenih preživninskih potreb, ki sta jih dolžna zagotoviti starša otroka. Določeno je bilo, da otroški dodatek ni več denarna pomoč otroku, ampak je ta namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok živi. Enako je Vrhovno sodišče RS zapisalo glede denarne socialne pomoči in državne štipendije v sodbi in sklepu II Ips 264/2016 z dne 30. 1. 2017, čemur so sledile tudi odločitve prvostopenjskih in višjih sodišč (VSL IV Cp 1028/2020 z dne 13. 7. 2020 in IV Cp 1357/2021 z dne 6. 10. 2021). Enako naravo ima družinski dodatek v Republiki Avstriji, kar potrjuje dejstvo, da ga v enaki višini prejemajo družine z zelo visokimi dohodki, katerih otroci navedene denarne pomoči ne potrebujejo, namenjen pa je zadovoljevanju potreb družine in je zato namen tega dodatka enak namenu otroškega dodatka v Republiki Sloveniji. Zato sodišče prve stopnje tega dodatka ne bi smelo upoštevati kot denarne pomoči predlagateljici in ga ne odšteti od zneska 1.000,00 EUR. Posledično bi morala znašati preživninska obveznost nasprotnega udeleženca 500,00 EUR mesečno (ena polovica od 1.000,00 EUR).

Nadalje ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem je ugotovilo, da je preživninski zavezanec dolžan plačevati zvišano preživnino od dne izdaje predmetnega sklepa, to je od dne 24. 10. 2023. Predlagateljica je zahtevala plačilo preživnine od dneva vložitve predloga, to je od dne 16. 6. 2022. Razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje, češ da je predlagateljica vložila predlog pri nepristojnem sodišču, ter da je sodišče pošiljalo predlog v popravo, saj slednja ni vložila popolnega predloga, pa niso relevantni za odmero preživnine, oziroma za določitev trenutka, od kdaj je treba zvišano preživnino plačevati. V tem delu izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj glede na znesek, ki ga je nasprotni udeleženec plačal od dneva vložitve predloga, to je od dne 16. 6. 2022 do oktobra 2023 v znesku 1.517,40 EUR ne dosega na novo odmerjene preživnine.

Predlagateljica pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da je nasprotni udeleženec dolžan plačevati preživnino v znesku 500,00 EUR mesečno, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V dopolnitvi pritožbe je predlagateljica sodišču sporočila novo številko računa, kamor naj nasprotni udeleženec plačuje dosojeno preživnino za mld. hčerko.

4. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe predlagateljice in se zavzema za zavrnitev pritožbe.

5. Sklep sodišča prve stopnje izpodbija tudi nasprotni udeleženec iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1). Navaja, da je sodišče prve stopnje mesečno preživnino, ki je v slovenskem povprečju, zvišalo za približno 125 % in tako preživninske obveznosti nasprotnega udeleženca za hčerko ni določilo v skladu z materialnopravnimi izhodišči za določitev preživnine. Po njegovem prepričanju ne obstajajo takšne spremenjene okoliščine, ki bi upravičevale tako visoko spremembo preživnine. Stroški šolanja v Republiki Avstriji so nižji kot v Republiki Sloveniji, podobni so stroški oblačil in obleke, nasprotni udeleženec pa je opozoril tudi, da je bil strošek nastanitve približno, enak kot je bil v Mariboru ob sklenitvi sodne poravnave. Če se je zakonita zastopnica predlagateljice sama odločila za najem večjega in dražjega stanovanja, ter za določene luksuzne stroške in razkošno življenje, tega ne more prevaliti na nasprotnega udeleženca. Zakonita zastopnica predlagateljice ima tudi bistveno višje dohodke, prejema tudi družinski dodatek v višini 200,00 EUR za vsakega otroka, ves čas pa je tudi prikrivala in ni hotela posredovati podatkov o prihodkih njenega sedanjega partnerja, kar vse bi vplivalo na pravilnejšo odločitev sodišča prve stopnje. Prav tako se preživninske sposobnosti nasprotnega udeleženca od sklenitve sodne poravnave niso bistveno povečale, zato je treba znova presojati o višini njegovega preživninskega prispevka v sorazmerju z zmožnostjo vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami.

Pritožba nasprotnega udeleženca se tudi ne strinja z ugotovitvijo, da znašajo mesečne potrebe mld. A. A. 1.000,00 EUR, medtem ko njegova zadnja mesečna plača znaša 1.571,00 EUR, kamor so všteti vsi dodatki in tako njegova plača brez dodatkov znaša 1.100,00 EUR. Strošek za oblačila v povprečju 120,00 mesečno je zagotovo pretiran vsaj za 50,00 EUR, prav tako ni realen strošek prehrane in gospodinjskih potrebščin v višini 260,00 EUR. Nadalje zakonita zastopnica ni z ničemer izkazala, da se predlagateljica prehranjuje v šoli in navaja, da naj bi porabila za malico okrog 10,00 EUR dnevno, kar je bistveno pretirano. Od zakonite zastopnice naj bi predlagateljica prejemala tudi žepnino v višini okrog 150,00 EUR. Če je zakonita zastopnica zmožna dajati takšno žepnino predlagateljici, potem je zmožna prispevati tudi bistveno več k preživljanju kot nasprotni udeleženec. Tudi ocena primernega zneska žepnine s strani sodišča v višini 50,00 EUR mesečno, ki bi ga naj predlagateljica porabila zgolj za druženje, je visoka in gre dejansko za luksus ter je nadpovprečna. V zvezi s stroški telefona, ki naj bi znašali 32,00 EUR mesečno, nasprotni udeleženec meni, da je ta znesek previsok, strošek telefona, ki bi bil primeren, je okrog 10,00 EUR mesečno in ni nobene potrebe, da predlagateljica uporablja dva telefona. Pretiran je tudi strošek za rojstnodnevna darila v višini 30,00 EUR mesečno, oziroma 25,00 EUR mesečno, saj ima predlagateljica po vedenju nasprotnega udeleženca v Avstriji le eno prijateljico, v Sloveniji pa nekaj več, kar pomeni, da je za rojstnodnevna darila poskrbel nasprotni udeleženec. Sicer se nasprotni udeleženec strinja, da se za darilo porabi okrog 20,00 EUR, vendar zatrjuje, da to ni vsakomesečni strošek. Navaja tudi, da ima še enega otroka, ki ga preživlja in druge preživninske obveznosti (starše), pri čemer ni dolžan nositi bremen pretiranega življenjskega sloga zakonite zastopnice in posledično njene predlagateljice. Prav tako je pretiran znesek 40,00 EUR za računalnik, saj je primeren računalnik za potrebe šolanja mogoče kupiti za ceno med 600,00 in 700,00 EUR, poleg tega ni družine, kot tudi ne podjetja in sodišča, kjer bi se prenosni računalniki menjavali na dve leti, temveč nekje na sedem let. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je mesečni neto dohodek zakonite zastopnice predlagateljice 2.645,43 EUR, povprečni mesečni neto dohodek nasprotnega udeleženca pa okrog 1.500,00 EUR, kar pomeni, da so preživninske zmožnosti zakonite zastopnice bistveno višje. Tudi sedanji partner zakonite zastopnice ima vsaj dvakrat višjo plačo kot partnerica nasprotnega udeleženca, pri čemer sodišče ni opravilo poizvedb o plači partnerja zakonite zastopnice, ki je višino prihodkov skrivala in zavračala predložitev dokazil o tem z docela banalnimi izgovori, vse očitno z namenom prikritja visokih mesečnih prihodkov svoje družine. Po prepričanju nasprotnega udeleženca bi sodišče moralo pridobiti te podatke, da bi lahko sprejelo pravilno odločitev preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca in zakonite zastopnice predlagateljice.

Pravilna pa je odločitev sodišča prve stopnje v točki 29 obrazložitve, ki je ugotovilo, da je treba spremenjeno preživnino plačati od dneva izdaje sklepa in ne od dneva vložitve predloga. Tudi se ne strinja, da bi se preživnina zvišala še za 100,00 EUR in bi nasprotni udeleženec moral plačevati 500,00 EUR mesečno, za kar si prizadeva predlagateljica v pritožbi. Sodišče je tudi pravilno vštelo družinski dodatek, ki ga prejema predlagateljica v Avstriji, v potrebe otrok. Tak dodatek v Avstriji prejemajo tudi družine z visokimi dohodki in dodatek v Avstriji nima enake narave kot otroški dodatek v Sloveniji. Avstrija izplačuje "Familien bonus", kar pomeni, da če "ni otroka, ni tega dodatka", določen je ob rojstvu, medtem ko v Sloveniji ta dodatek ne pripada družinam z visokimi finančnimi prihodki in spada med socialno pomoč, znesek dodatka pa je odvisen od prihodkov družine.

Nasprotni udeleženec pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ustrezno spremeni, oziroma podrejeno da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

6. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca prereka navedbe iz pritožbe in se zavzema za njeno zavrnitev.

7. Pritožbi sta utemeljeni.

8. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1), pritožbeno sodišče ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1. Sta pa pritožbi obeh pritožnikov utemeljeni v delu, v katerem glede odločitve o spremembi preživnine uveljavljata pritožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in posledično nepravilne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1).

9. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila preživnina za mld. predlagateljico sporazumno dogovorjena v postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru IV P 737/2018, ko sta stranki dne 28. 2. 2019 sklenili sodno poravnavo, po kateri je bil sedaj nasprotni udeleženec kot oče dolžan plačevati mld. A. A. preživnino v znesku 150,00 EUR mesečno (dokaz A3). V tem postopku sta zakonita zastopnica predlagateljice in nasprotni udeleženec ocenila preživninske potrebe mld. A. A. na splošno, in sicer sta navedla, da stroški bivanja znašajo 50,00 EUR, stroški prehrane 60,00 EUR, stroški higiene 10,00 EUR, stroških oblačil in obutve 50,00 EUR in stroški varstva, izobraževanja, vzgoje 50,00 EUR. Stroški oddiha in razvedrila ter stroški posebnih potreb niso bili ocenjeni. Predlagateljica zatrjuje, da so se od dneva sklenitve sodne poravnave potrebe mld. A. A. bistveno spremenile, in ker ob sklenitvi sodne poravnave njene konkretne potrebe niso bile podrobno ocenjene, jih je treba v tem postopku ustrezno ugotoviti, prav tako pa tudi zmožnosti obeh preživninskih zavezancev.

10. Sodna poravnava, s katero je bila določena preživnina je izvršilni naslov v smislu 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predpostavke za spremembo višine z izvršilnim naslovom določene preživnine določa prvi odstavek 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Tako sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Sodišče mora, tako kot pri določitvi preživnine, tudi pri njeni spremembi, še zlasti kadar prvotno potrebe preživninskega upravičenca niso bile natančno ugotovljene, upoštevati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (drugi odstavek 190. člena DZ).

11. Kot izhaja iz pritožbe nasprotnega udeleženca, je pritožbeno sporna tako odmera samih potreb upravičenke, in sicer potrebni stroški prebivanja v najemniškem stanovanju, ki jih je sodišče odmerilo v višini 347,00 EUR, stroški oblačil v znesku 120,00 EUR, stroških prehrane, gospodinjskih potrebščin in kosila v šoli v znesku 260,00 EUR mesečno, stroški za žepnino v znesku 50,00 EUR, stroški za telefon v znesku 32,00 EUR, stroški za darila v znesku 25,00 EUR in stroški za računalnik v znesku 40,00 EUR, kot tudi sam delež nasprotnega udeleženca pri plačevanju preživnine glede na njegov dohodek in dohodek zakonite zastopnice predlagateljice. S strani predlagateljice pa je pritožbeno sporno, ali je sodišče prve stopnje družinski dodatek v znesku 200,00 EUR pravilno odštelo od potreb upravičenke ali ne, in ali je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan plačevati spremenjeno preživnino v znesku 400,00 EUR od dneva izdaje sklepa sodišča prve stopnje, ali od dneva vložitve predloga za spremembo preživnine, to je od dne 13. 6. 2022. 12. Pritožba nasprotnega udeleženca se neutemeljeno zavzema za znižanje potrebnih stroškov v zvezi z najemnino in stroški stanovanja. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje v točki 10 obrazložitve, in kar pritožbeno ni sporno, predlagateljica živi z materjo, njenim partnerjem in polsestrico v neprofitnem stanovanju, katerega kvadratura sicer znaša čez 83 m2, najemnina in stroški le-tega pa znašajo 1.389,00 EUR. Ob tem, ko sta v stanovanju kuhinja in jedilnica, spalnica in dve otroški sobi, ter ko je sodišče prve stopnje delilo stroške na vse štiri družinske člane, se pritožbeno sodišče strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da strošek 347,00 EUR bistveno ne presega stroška, ki ga je zakonita zastopnica predlagateljice plačevala pred vselitvijo v predmetno stanovanje. Prav tako drži, da so najemnine v Republiki Avstriji nekoliko višje kot v Republiki Sloveniji.

13. Nadalje pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena v delu, v katerem je sodišče prve stopnje priznalo kot ustrezen strošek predlagateljice 260,00 EUR za prehrano, gospodinjske potrebščine in kosilo v šoli. Drži sicer, da predlagateljica ni predložila nobenega dokazila, da je oziroma da bo imela kosilo v šoli v znesku 110,00 EUR, vendar tudi če le-tega nima, se slednja med poukom mora prehranjevati, za kar pritožbeno sodišče ocenjuje 5,00 EUR za malico kot nujen strošek, kar prav tako za približno 20 dni na mesec znese cca. 100,00 EUR. Pritožba pa ne graja odločitve sodišča prve stopnje, da so stroški prehrane in gospodinjskih potrebščin v znesku 150,00 EUR na predlagateljico previsoki.

14. Prav tako je neutemeljena pritožba nasprotnega udeleženca v delu, v katerem le ta zatrjuje, da je znesek žepnine 50,00 EUR nadpovprečen. Ta znesek je povsem primeren za dodatne manjše priboljške predlagateljice, ki je sedaj postala srednješolka. Tudi znesek 32,00 EUR za telefon pritožbeno sodišče, tako kot sodišče prve stopnje, ocenjuje kot primeren mesečni izdatek.

15. Pritožbeno sodišče se tudi strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da je znesek 25,00 EUR mesečno, ki ga predlagateljica porabi za nakup daril svojim prijateljicam, ustrezen. Pritožbeno sodišče še pripominja, da je znesek 25,00 EUR za darilo tudi med manjšimi zneski, saj je pritrditi navedbam predlagateljice v pripravljalni vlogi z dne 6. 3. 2022, da darila pod 25,00 EUR, zaradi rasti cen v zadnjem času, skorajda ni mogoče kupiti.

16. Je pa pritrditi pritožbi nasprotnega udeleženca, da je znesek 120,00 EUR mesečno, ki bi ga naj povprečno porabila predlagateljica za oblačila in obutev, previsok. Res je sicer, da je predlagateljica kupovala v trgovinah H&M, New Yorker in podobnih, vendar so na računih, ki jih je predložila predlagateljica tudi takšni, ki so višjega cenovnega razreda, kot je npr. Peek&Cloppenburg, v katerem je najti dražje cenovne znamke, kot so Guess, Adidas, Champion, Tomy Hilfiger, Jack & Jones, Calcedonia, itd (dokazi A8). Tako bi na letni ravni mld. predlagateljica za oblačila in obutev porabila skupaj 1.440,00 EUR, kar je seveda zelo visok znesek že za odraslo osebo. Pritožbeno se tako strinja z pritožbenimi zatrjevanji nasprotnega udeleženca, da je potreben strošek za oblačila in obutev 70,00 EUR mesečno.

17. Prav tako je pritožba nasprotnega udeleženca utemeljena v delu, v katerem je sodišče priznalo kot potreben mesečni strošek, ki sestavlja preživnino, tudi 40,00 EUR za računalnik. Drži da ni nobene potrebe, da se računalnik, ki je namenjen šolskim dejavnostim, menjuje vsake dve leti. Pritožbeno sodišče pa v okviru pravilne uporabe materialnega prava še dodaja, da nakupa računalnika niti ni mogoče všteti v preživnino, ki se plačuje mesečno, saj se z njo krijejo sprotne potrebe upravičenca. Nakup računalnika pomeni enkraten večji nakup, za kar sta dolžna poskrbeti starša ločeno od plačevanja mesečne preživnine.

18. V zvezi s pritožbenimi zatrjevanji predlagateljice, da je sodišče prve stopnje napačno od potreb upravičenke odštelo znesek družinskega dodatka v višini 200,00 EUR, ki ga zakonita zastopnica predlagateljice v Avstriji prejema zanjo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so le-ta neutemeljena. Kot izhaja iz sodbe in sklepa VSRS II Ips 264/2016 z dne 30. 1. 2017, na katero se sklicuje predlagateljica, je bila osrednja dilema te zadeve vprašanje, ali je treba znesek otroškega dodatka, delež socialnega prejemka ter državne štipendije odšteti od zneska ugotovljenih potreb, ki sta jih dolžna zadostiti starša. Opozorilo je, da v položaju, ko vsaj eden od staršev sploh nima nikakršnih lastnih dohodkov in sredstev niti za lastno preživljanje, kaj šele, da bi lahko preživljal otroka, je slednji v celoti odvisen od države, ko ta prek sistema socialnovarstvenih prejemkov uresničuje ustavno načelo socialne države (2. člen Ustave Republike Slovenije - v nadaljevanju URS), kar velja tudi za denarno socialno pomoč in denarne štipendije. V vseh treh primerih gre za denarne prejemke, ki jih zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država. Prav tako je poudarilo, da je vsem trem socialnim prejemkom v grobem skupen tudi način ugotavljanja materialnega položaja upravičencev, od katerega je v vseh treh primerih odvisno, ali in v kolikšnem obsegu upravičencem pripadajo posamezni socialni prejemki. Možno je, da v primerih, ko je položaj preživninskega zavezanca materialno slab, potrebam otroka, kljub preživnini še vedno ne bo zadoščeno v celoti in tedaj bo preživninski upravičenec preostanek za življenje potrebnih sredstev pridobil iz javnih sredstev, kar vse bo predmet postopka po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS).

19. V obravnavani zadevi pa med strankama ni bilo spora, da se družinski dodatek v Republiki Avstriji izplačuje vsem družinam z otroki, njegova višina pa je odvisna od starosti otrok in je torej namenjen zadovoljevanju otrokovih potreb in ne zadovoljevanju celotne družine. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je družinski dodatek za enega otroka v višini 200,00 EUR odštelo od potreb predlagateljice, je ob tem, ko zakonita zastopnica predlagateljice v postopku tudi ni želela razkriti podatkov o finančni zmožnosti njenega partnerja, s katerim živi v partnerski skupnosti, in s katerimi ima prav tako še enega mld. otroka, da bi se lahko z gotovostjo ugotovilo, s kakšnimi finančnimi sredstvi razpolaga njena družinska skupnost, je zato pravilna.

20. Pritožba predlagateljice pa utemeljeno opozarja na nepravilno odločitev sodišča prve stopnje, ki je glede na trditveno in dokazno podlago odločilo, da mora nasprotni udeleženec spremenjeno preživnino začeti plačevati od dne izdaje sklepa, to je od dne 24. 10. 2023. DZ v 196. členu določa, da se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine. Kolikor pa preživninski zavezanec meni, da ni upravičen plačevati preživnine od dneva vložitve predloga, mora v postopku takšna dejstva dokazati, saj gre za predlagalni nepravdni postopek (prvi odstavek 2. člena ZNP-1) v skladu s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu (212. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi nasprotni udeleženec v zvezi s tem podal konkretne navedbe ter predložil dokazila. Odločitev sodišča prve stopnje je zato v tem delu napačna, pri čemer pritožba tudi utemeljeno opozarja, da vložitev predloga pri nepristojnem sodišču in vložitev nepopolnega predloga dne 13. 6. 2022, ob jasni zakonski določbi, da se le-ta lahko zahteva od dneva vložitve predloga za določitev preživnine, ne moreta predstavljati okoliščine, relevantne za odločitev o tem, od kdaj je zavezanec dolžan plačevati preživnino.

21. Tako je pritožbeno sodišče na novo odmerilo potrebe upravičenke, ki znašajo 34,00 EUR za šolanje, 347,00 EUR za najem in stroške bivanja, 11,00 EUR za avtobusno karto, 70,00 EUR za oblačila, 26,00 EUR za fitnes, 260,00 EUR za hrano doma in v šoli, 50,00 EUR za žepnino, 32,00 EUR za telefonske stroške, 11,00 EUR za psa, 25,00 EUR za darila in 8,00 EUR za frizerja in kozmetiko. Skupaj tako znašajo potrebe mld. A. A. mesečno 874,00 EUR, od česar je treba odšteti 200,00 EUR družinskega dodatka za enega otroka. Osnova za določitev obveznosti vzdrževanja zakonite zastopnice predlagateljice in nasprotnega udeleženca je tako znesek 674,00 EUR.

22. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, in kar pritožbeno ni sporno je, da zakonita zastopnica predlagateljice prejema v Avstriji 1,5 kratnik povprečne plače v Republiki Avstriji, nasprotni udeleženec pa 1,2 kratnik povprečne plače v Republiki Sloveniji. Zmožnosti predlagateljice za preživljanje mld. A. A. so tako za 0,3 krat boljše od zmožnosti nasprotnega udeleženca. V odstotkih to pomeni, da je predlagateljica dolžna prispevati k preživljanju 55,5 %, nasprotni udeleženec pa 44,5 %. Glede na 55,5 % delež zakonite zastopnice predlagateljice, je le-ta dolžna prispevati k preživljanju mladoletne hčerke znesek 374,07 EUR, nasprotni udeleženec pa v deležu 44,5 % znesek 299,93 EUR.

23. Pritožbeno sodišče tako sodi, da se s sodno poravnavo določena in nazadnje dne 1. 2. 2023 valorizirana preživnina zviša iz 178,80 EUR na 300,00 EUR mesečno, torej za 121,20 EUR mesečno. To preživnino pa je, kot je zgoraj obrazloženo, nasprotni udeleženec dolžan plačevati mesečno od dneva vložitve predloga za spremembo preživnine, to je od dne 13. 6. 2022 dalje, zato je bilo treba del tožbenega zahtevka poleg razlike med dosojeno in uveljavljano preživnino, zavrniti tudi v delu za čas od 1. 6. 2022 do 12. 6. 2022. Predlagateljica je namreč predlog za spremembo preživnine vložila dne 13. 6. 2022, medtem ko jo je v tožbenem zahtevku uveljavljala uveljavljala za čas od dne 1. 6. 2022 dalje.

24. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče obema pritožbama ugodilo in spremenilo sklep sodišča prve stopnje, kot izhaja iz točke I izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 92. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče je v izreku sklepa tudi spremenilo številko računa, kamor mora nasprotni udeleženec plačevati preživnino, ki jo je predlagateljica sporočila v dopolnitvi pritožbe.

25. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP. S pritožbama sta uspeli obe stranki postopka, zato pritožbenih stroškov nasprotnega udeleženca ni dolžna povrniti predlagateljica in jih krije sam (prvi odstavek 154. člena ZPP). Predlagateljica pa pritožbenih stroškov sploh ni priglasila, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločilo (163. člen ZPP).