Jedro

Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, rok, v katerem mora kupec položiti kupnino, ne sme biti daljši od šestih mesecev od dneva prodaje, ne glede na to, ali plačuje kupnino naenkrat ali v obrokih (drugi odstavek 184 člena ZIZ). Sodišče prve stopnje rok za položitev kupnine sicer lahko določi glede na okoliščine primera, vendar je zakonsko omejeno z rokom šestih mesecev od dneva prodaje. Ta rok je maksimalni rok, ki ga sodišče sme določiti za plačilo kupnine in ga ni mogoče podaljšati. Ker je bil kupki s sklepom z dne 13. 6. 2022 odobren že maksimalni rok za položitev kupnine, ki se je iztekel 3. 12. 2022, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi prošnje za ponovno podaljšanje roka za položitev kupnine še za nadaljnjih 45 dni oziroma do 15. 1. 2023 pravilna in zakonita.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik A. d.o.o. sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s citiranim sklepom zavrnilo predlog kupke B. B. za podaljšanje roka za plačilo kupnine in razveljavilo prodajo nepremičnine parcela 2457/2, k.o. ..., na javni dražbi z dne 3. 6. 2022. 2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je laično pritožbo pravočasno vložila kupka B. B.. Navedla je, da je 1. 12. 2022 sodišče ponovno zaprosila za podaljšanje roka za plačilo kupnine, saj kljub pomoči družine, prijateljev, znancev, tretjih oseb in svojih prihrankov ni uspela zbrati celotne kupnine. Poudarila je, da gre za nakup nepremičnine, ki je njen dom kot tudi dom njenih petih sorojencev in staršev in se v zvezi s tem sklicevala na 53. in 56. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Menila je, da bi bilo nečloveško razveljaviti prodajo, saj je že vplačala 10.300,00 EUR varščine in bi v primeru razveljavitve ostala tako brez vplačanega zneska kot tudi brez strehe nad glavo. Smiselno je predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se njenemu predlogu za podaljšanje roka za plačilo kupnine ugodi. Stroškov pritožbenega postopka ni priglasila.

3. Upnica C. d.d. je v odgovoru na pritožbo to označila kot neutemeljeno in pritrdila razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Izpostavila je, da je sama podaljšanju roka čez zakonsko omejen maksimalni rok izrecno nasprotovala in v skladu s 191. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) predlagala razveljavitev prodaje ter čim prejšnji razpis nove dražbe za prodajo predmetne nepremičnine. Pojasnila je, da je kupka imela več kot dovolj časa, da si uredi sredstva za plačilo kupnine, saj je imela na voljo 6 mesecev. Kolikšna bo minimalna višina kupnine je vedela že, ko je vplačala varščino za udeležbo na javni dražbi. Prav tako je bila kupka v sklepu o domiku izrecno poučena, da se položena varščina ne vrne, če kupnina v določenem roku ne bo plačana. Predlagala je zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Stroškov pritožbenega postopka ni priglasila.

4. Upnik A. d.o.o. je v svojem odgovoru na pritožbo navedbam kupke nasprotoval kot neutemeljenim, pri čemer je izpostavil, da ponovno podaljšanje roka za plačilo kupnine predstavlja poseg v ustavno pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Navedel je, da je kupka v predlogu za podaljšanje roka in v pritožbi zgolj pavšalno navedla, da si še vedno ureja sredstva za plačilo kupnine, k predlogu in pritožbi pa ni predložila nobenih dokazov, ki bi utemeljevali poseg v upnikovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Menil je, da zato niso podani opravičeni razlogi za ponovno podaljšanje roka za plačilo kupnine in predlagal zavrnitev pritožbe ter da se kupki naloži v plačilo njegove stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom o domiku z dne 7. 6. 2022 nepremičnino k.o. ..., parcela 2457/2, domaknilo kupki B. B. za ceno 100.000,00 EUR in ji hkrati naložilo, da je dolžna položiti ostanek kupnine v znesku 89.700,00 EUR v roku 30 dni od prejema sklepa o domiku na račun, naveden v odredbi o prodaji z dne 28. 3. 2022. Na predlog kupke je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 13. 6. 2022 rok za plačilo kupnine podaljšalo za 6 mesecev od dneva prodaje, to je do 3. 12. 2022. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje nato odločilo o ponovnemu predlogu kupke za podaljšanje roka za položitev kupnine za 45 dni oziroma do 15. 1. 2023 in predlog zavrnilo.

7. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, rok, v katerem mora kupec položiti kupnino, ne sme biti daljši od šestih mesecev od dneva prodaje, ne glede na to, ali plačuje kupnino naenkrat ali v obrokih (drugi odstavek 184 člena ZIZ). Sodišče prve stopnje rok za položitev kupnine sicer lahko določi glede na okoliščine primera, vendar je zakonsko omejeno z rokom šestih mesecev od dneva prodaje. Ta rok je maksimalni rok, ki ga sodišče sme določiti za plačilo kupnine in ga ni mogoče podaljšati. Ker je bil kupki s sklepom z dne 13. 6. 2022 odobren že maksimalni rok za položitev kupnine, ki se je iztekel 3. 12. 2022, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi prošnje za ponovno podaljšanje roka za položitev kupnine še za nadaljnjih 45 dni oziroma do 15. 1. 2023 pravilna in zakonita. Drugačno pritožbeno stališče ni utemeljeno.

8. Po tretjem odstavku 191. člena ZIZ sodišče v primeru, če kupec v določenem roku ne položi kupnine, na predlog upnika in glede na okoliščine prodaje pozove na plačilo kupnine drugega oziroma naslednje najboljše kupce, ki v to privolijo in dajo izjavo iz četrtega odstavka 189. člena tega zakona ter jim določi rok za položitev kupnine, ali pa prodajo s sklepom razveljavi in določi novo prodajo. Ker kupka, ki je bila edina ponudnica na prvi spletni javni dražbi z dne 3. 6. 2022, v danem roku kupnine ni plačala, je sodišče prve stopnje upoštevaje tretji odstavek 191. člena ZIZ prodajo, opravljeno na prvi spletni javni dražbi, utemeljeno razveljavilo.

9. Ni mogoče slediti sklicevanju pritožnice na kršitev njenih ustavnih pravic, in sicer pravice do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave), pravice do spoštovanja družinskega življenja (53. člen Ustave) in pravice do varstva otrok (56. člen Ustave). Pritožnica v tem postopku nastopa kot kupka nepremičnine v lasti dolžnika, zaradi česar lahko v predmetnem postopku uveljavlja le pravice, ki ji gredo glede na njen status kupke. Na drugi strani pa je dolžna spoštovati tudi na takšen status vezane obveznosti. Razumeti je sicer prizadevanje pritožnice, da bi z nakupom nepremičnine, ki je predmet izvršbe, ohranila dom svoje družine, vendar pa lahko ta cilj doseže le ob upoštevanju pravil, ki jih v zvezi z nakupom nepremičnine na javni dražbi določa ZIZ. Dejstvo, da v nepremičnini živi skupaj s svojimi sorojenci in starši in da bo, če sama te nepremičnine v izvršilnem postopku ne bo uspela kupiti, lahko prišlo do položaja, ko se bodo iz nepremičnine morali izseliti, je zato ne upravičuje do ugodnejše obravnave, kot bi veljala za vsakega drugega kupca. Ob tem tudi ni mogoče spregledati, da je bila pritožnica z izklicno ceno nepremičnine (100.000,00 EUR) kot najnižjo ceno, za katero je nepremičnino mogoče kupiti na prvi javni dražbi, seznanjena že v odredbi o prodaji. Prav tako je bila že v odredbi o prodaji seznanjena z dejstvom, da ji varščina, če kupnine ne bo položila v roku, ne bo vrnjena. Vse te okoliščine, ob hkratnem upoštevanju dejanske zmožnosti, da pravočasno pridobi sredstva za plačilo kupnine, je zato lahko upoštevala že ob odločitvi, da aktivno sodeluje na javni dražbi.

10. Po obrazloženem in ker pritožbeni preizkus tudi po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) ni pokazal, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Sodišče druge stopnje je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Upnik A. d.o.o. je v odgovoru na pritožbo priglasil stroške odgovora na pritožbo. Ker odgovor upnika na pritožbo glede na njegovo vsebino ni z ničemer prispeval k rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji, stroški odgovora na pritožbo ne predstavljajo stroškov, ki bi bili potrebni za postopek (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik jim mora zato kriti sam.