Jedro

Z odločbo Ustavnega sodišča U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 je bilo ugotovljeno, da ureditev 347. člena ZBan-1 v delu, v katerem imetnikom izbrisanih ali konvertiranih finančnih instrumentov ne priznava pravice, da v upravnem sporu izpodbijajo odločbo Banke Slovenije, pač pa jim daje drugačno sodno varstvo v obliki odškodninske tožbe, pomeni način izvrševanja pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave (drugi odstavek 15. člena Ustave). S tem je bila razrešena tudi dilema, ali je bila specialna ureditev udeležbe v postopku nadzora po 352. členu ZBan-1 in v zvezi s tem ureditev vročanja odločbe o izrednih ukrepih po tretjem odstavku 353. člena ZBan-1, ki glede na drugi odstavek 330. člena ZBan-1 izključuje uporabo splošne ureditve udeležbe po ZUP, skladna z Ustavo.

Če ni bila v neskladju z Ustavo zakonska ureditev v 347. členu ZBan-1, ki imetnikom izbrisanih oziroma konvertiranih kvalificiranih pravic ni omogočala, da bi lahko v svojem imenu sodno izpodbijali (v upravnem sporu nastopali kot tožniki) dokončno odločbo Banke Slovenije, taka ni mogla biti niti ureditev, ki jim ni dajala pravice do udeležbe v postopku izdaje odločbe o izrednem ukrepu in do vročitve odločbe.

Izrek

I. Revizijski postopek se nadaljuje.

II. Revizija se zavrže. III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo (I. točka izreka sodbe in sklepa) na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožnikov zoper sklep Banke Slovenije, št. 26.00-0012/2012/2015-MP z dne 13. 1. 2015. Toženka je s tem sklepom zavrgla zahtevo tožnikov za dovolitev udeležbe v postopku izdaje odločbe o izrednih ukrepih Banke AA., d. d., in za vročitev odločbe, s katero je toženka omenjeni banki na podlagi 261.a člena Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-1) odredila prenehanje kvalificiranih obveznosti banke.

2. Zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (v nadaljevanju revidenta) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicujeta na 1., 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. K I. točki izreka:

3. Vrhovno sodišče je s sklepom I Up 288/2014-25 z dne 15. 3. 2016 prekinilo postopek in z zahtevo začelo postopek za oceno ustavnosti 347. člena ZBan-1. Ker bi moralo Vrhovno sodišče pri odločanju o reviziji v obravnavani zadevi uporabiti navedeni člen ZBan-1, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) prekinilo tudi ta revizijski postopek. Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustavno sodišče) je v 6. točki izreka odločbe U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 med drugim presodilo, da 347. člen ZBan-1 ni bil v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Vrhovno sodišče je zato s sklepom I Up 228/2014-32 z dne 28. 10. 2016 zahtevo za oceno ustavnosti, o kateri z navedeno odločbo ni bilo odločeno, umaknilo, Ustavno sodišče pa je s sklepom U-I-57/16 z dne 17. 11. 2016 navedeni postopek ustavilo. Ker je s tem je prenehal razlog za prekinitev revizijskega postopka po drugem odstavku 23. člena ZUstS, ga je Vrhovno sodišče nadaljevalo.

K II. točki izreka:

4. Revizija ni dovoljena.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.1

6. Obravnavana revizija ne izpolnjuje pogoja iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena le, če gre za spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 EUR. Pogoj iz navedene določbe je lahko izpolnjen le v primeru upravnih aktov, ki stranki bodisi podeljujejo pravico do prejema določenega denarnega zneska bodisi ji nalagajo obveznost plačati določen denarni znesek.2 Izpodbijani sklep tožene stranke v obravnavani zadevi ni take narave, saj gre za sklep procesne narave, s katerim je bila zavržena zahteva revidentov za dovolitev udeležbe v postopku in za vročitev odločbe.

7. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo.

8. Revidenta v reviziji kot pomembno izpostavljata vprašanje, ali imata pravico sodelovati v postopku za izdajo izrednih ukrepov po ZBan-1 (v Banki AA., d. d.) in ali sta upravičena do vročitve odločbe ter katera pravna pravila (ZUP ali ZBan-1) se uporabijo. Revidenta z navedenim v bistvu sprašujeta, kdo je lahko stranka oziroma stranski udeleženec v postopku izdaje odločbe o izrednih ukrepih po ZBan-13, torej v upravnem postopku. Ker presoja pravilnosti vodenja tega postopka glede na 85. člen ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, navedeno ne more biti pomembno pravno vprašanje v smislu omenjene določbe 83. člena ZUS-1. 9. Ob tem Vrhovno sodišče dodaja, da tudi če je omenjeno (zgolj zaradi povezave z revizijskimi navedbami) mogoče razumeti, da revidenta sprašujeta, ali stališče sodišča prve stopnje o specialnosti ureditve udeležbe v postopku nadzora in vročanja odločbe o izrednem ukrepu po 352. oziroma 353. členu ZBan-1 v razmerju do ZUP pomeni kršitev 22., 23. in 25. člena Ustave, pa tako vprašanje ni (več) pomembno, saj odgovor nanj izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016. 10. Z njo je bilo ugotovljeno, da ureditev 347. člena ZBan-1 v delu, v katerem imetnikom izbrisanih ali konvertiranih finančnih instrumentov ne priznava pravice, da v upravnem sporu izpodbijajo odločbo Banke Slovenije, pač pa jim daje drugačno sodno varstvo v obliki odškodninske tožbe, pomeni način izvrševanja pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave (drugi odstavek 15. člena Ustave). Ker je imel zakonodajalec za izbiro izpodbijane ureditve razumne razloge, ta ni bila v neskladju z Ustavo.4 S tem je bila razrešena tudi dilema, ali je bila specialna ureditev udeležbe v postopku nadzora5 po 352. členu ZBan-1 in v zvezi s tem ureditev vročanja odločbe o izrednih ukrepih po tretjem odstavku 353. člena ZBan-1, ki glede na drugi odstavek 330. člena ZBan-16 izključuje uporabo splošne ureditve udeležbe po ZUP7, skladna z Ustavo. Ureditev aktivne legitimacije po 347. členu ZBan-1 za vložitev tožbe zoper odločbo o izrednih ukrepih je namreč le logičen odsev specialne ureditve udeležbe v postopku izdaje navedene odločbe Banke Slovenije po 352. členu ZBan-1 in v zvezi s tem vročanja odločbe po tretjem odstavku 353. člena ZBan-1. Če ni bila v neskladju z Ustavo zakonska ureditev v 347. členu ZBan-1, ki imetnikom izbrisanih oziroma konvertiranih kvalificiranih pravic ni omogočala, da bi lahko v svojem imenu sodno izpodbijali (v upravnem sporu nastopali kot tožniki) dokončno odločbo Banke Slovenije, taka ni mogla biti niti ureditev, ki jim ni dajala pravice do udeležbe v postopku izdaje odločbe o izrednem ukrepu in do vročitve odločbe.

11. Glede na navedeno v reviziji izpostavljeno vprašanje ni pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, niti si revidenta ob že danem odgovoru ne moreta izboljšati pravnega položaja.

12. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.8

13. Po presoji Vrhovnega sodišča revidenta zgolj z nekonkretizirano navedbo, da ?odločitev sodišča prve stopnje, ki dopušča kot pravilno odločitev tožene stranke, posega v pravni položaj in pravice tožečih strank kot imetnikov obveznic BCE 10? nista izkazala obstoja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.

14. Ker revizija ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče zavrglo (89. člen ZUS-1).

K III. točki izreka:

15. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Prim. sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 292/2016 z dne 1. 9. 2016 in X Ips 201/2015 z dne 9. 3. 2016. 2 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča X Ips 418/2012 z dne 21. 11. 2012, X Ips 318/2013 z dne 14. 11. 2013 in X Ips 354/2015 z dne 10. 12. 2015 ter sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010. 3 Tudi odločanje o zahtevi za vročitev odločbe po drugem odstavku 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), na katerega sta revidenta oprla svoj zahtevek za vročitev odločbe, po vsebini pomeni odločanje o tem, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji, da se tujega postopka udeležuje oseba, ker bi v njem lahko varovala svoje pravne koristi (43. člen ZUP). Po navedeni določbi 229. člena ZUP je namreč do vročitve odločbe upravičena le oseba, ki bi morala biti v postopku udeležena kot stranka ali stranska udeleženka (ta je oseba iz 43. člena ZUP). 4 Prim. 115. do 132. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016. 5 V njem je bilo mogoče banki izreči tudi izredni ukrep prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke (5. točka drugega odstavka 223. člena v zvezi z 1.a točko prvega odstavka 253. člena ZBan-1). 6 ZBan-1 je v drugem odstavku 330. člena določal, da se v postopkih, v katerih odloča Banka Slovenije, za postopek odločanja Banke Slovenije uporabljajo določbe ZUP, če ni v ZBan-1 določeno drugače. 7 ZUP, ki povezuje pravico do udeležbe v postopku s priznavanjem pravnega interesa določene osebe in s potrebo po varovanju pravnih koristi te osebe, vsebuje splošno ureditev. Poleg stranke se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Tega izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (prvi odstavek 43. člena ZUP). Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek istega člena). 8 Prim. npr. sklepe Vrhovnega sodišča X Ips 346/2010 z dne 22. 12. 2010, X Ips 201/2011 z dne 7. 11. 2012, X Ips 42/2013 z dne 14. 3. 2013.