Jedro

Iz okoliščin primera ne izhaja, da prosilec ne bi bil sposoben razumeti, česa je obdolžen, in da se ne bi bil sposoben braniti pred očitki vsebovanimi v zahtevi za opravo posameznih preiskovalnih dejanj. Glede na načelo materialne resnice je sodišče dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati dejstva in izvajati dokaze, ki so obdolžencu v korist. Dodelitev BPP bi bila tudi nesorazmerna glede na opis in težo očitanih kaznivih dejanj ob dejstvu, da je sodišče dolžno v kazenskem postopku postopati v skladu z načelom iskanja materialne resnice.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. Bpp 1068/2012 z dne 27. 6. 2012 je tožena stranka odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju bpp) prosilca A.A. (tožnika v tem sporu) za zastopanje v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju pod številko I Kpr 76151/2010, kot neutemeljena zavrne. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je prosilec 6. 6. 2012 vložil prošnjo za dodelitev bpp za zastopanje v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju pod št. I Kpr 76151/2010 in predlagal določitev odvetnice. Kot izhaja iz zahteve za preiskavo Okrožnega tožilstva v Celju se prosilcu očita storitev kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) ter tri kazniva dejanja zanemarjenja otroka in surovo ravnanje po drugem odstavku 192. člena KZ-1. V nadaljevanju podrobno navaja znake kaznivega dejanja nasilnega ravnanja v družinski skupnosti zoper ženo B.B. ter štirimi otroki. Sodišče teh navedb v sodbo ne povzema. Tožena stranka nadalje razlaga 3. člen Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki določa, da kdor je obdolžen kaznivega dejanja velja za nedolžnega dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. V nadaljevanju še podrobno razlaga določila Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, ki se nanaša na zagovor s pomočjo zagovornika in na načelo pravičnosti, ter 16. člen ZKP, ki je eno izmed temeljnih načel iskanja resnice. Okrožno državno tožilstvo pa je predlagalo poleg zaslišanja obdolženca še zaslišanje oškodovanke B.B. in prič ter mladoletne otroke in postavitev izvedenca klinične psihologije ter izvedenca psihiatrične stroke. Tožena stranka je mnenja, da ne gre za obravnavanje pravno zapletenih vprašanj, iz vseh okoliščin s strani predlaganih dokazov okrožnega državnega tožilstva je tudi razvidno, da je pošten postopek zagotovljen. Iz okoliščin primera ne izhaja, da prosilec ne bi bil sposoben razumeti, česa je obdolžen, in da se ne bi bil sposoben braniti pred očitki vsebovanimi v zahtevi za opravo posameznih preiskovalnih dejanj. Glede na načelo materialne resnice je sodišče dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati dejstva in izvajati dokaze, ki so obdolžencu v korist. Dodelitev bpp bi bila tudi nesorazmerna glede na opis in težo očitanih kaznivih dejanj ob dejstvu, da je sodišče dolžno v kazenskem postopku postopati v skladu z načelom iskanja materialne resnice. Tožena stranka v nadaljevanju tako ni presojala ali prosilec izpolnjuje tudi subjektivni kriterij za dodelitev bpp, ki mora biti kumulativno izpolnjen.

Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da so mu kršene osnovne pravice enakosti pred sodiščem, ker se v tej zadevi ne more sam zagovarjati. Postopek je sicer šele v preiskovalni fazi, vendar se je treba na obrambo pripraviti že vnaprej in ne ravno zadnji trenutek, ker je potem vse polovično narejeno. Preiskovalna sodnica kljub pomanjkanju dokazov vztraja na preiskavi, pri tem pa po nepotrebnem zapravlja davkoplačevalski denar in se bo celoten postopek zagotovo znašel na sodišču. Smiselno predlaga, da mu sodišče bpp v tem kazenskem postopku odobri.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise (ZBPP, KZ-1), kot tudi procesne predpise, ki se nanašajo na vodenje kazenskega postopka (Zakon o kazenskem postopku), zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Brez pravne podlage so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na zagotavljanje osnovnih pravic po načelu enakosti pred sodiščem, glede na to, da se mora tožnik na obrambo pripraviti že vnaprej, in da preiskovalna sodnica kljub pomanjkanju dokazov vztraja na preiskavi in se s tem zapravlja davkoplačevalski denar, ter da se bo celoten postopek zagotovo znašel na sodišču. Ker je tožena stranka tako procesno kot vsebinsko, zelo obsežno razložila razloge za izpodbijane odločitev, ki jim sodišče v celoti sledi, tudi nima razlogov za drugačno odločitev.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo upravnega pravilen in je odločitev na zakonu utemeljena.