Jedro

Tek dvomesečnega roka za opravičitev zahteve za odložitev odločanja lahko teče neprekinjeno le ob predpostavki, da je sklep prvostopenjskega sodišča o dopolnitvi dolžnikove zahteve pravilen. Če ni pravilen (kot se je izkazalo v obravnavanem primeru, ko je bil sklep prvostopenjskega sodišča o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom z dne 22. 12. 2015 s sklepom pritožbenega sodišča Cst 97/2016 z dne 17. 2. 2016 zaradi napačnega poziva prvostopenjskega sodišča dolžniku o dopolnitvi zahteve razveljavljen), pa lahko pride do situacije, ko je rok iz četrtega odstavka v zvezi s petim odstavkom 237. člena ZFPPIPPP glede na dvomesečni rok iz drugega odstavka 237. člena ZFPPIPP presežen. V taki situaciji pa mora biti po presoji pritožbenega sodišča tek roka iz drugega odstavka 237. člena ZFPPIPP za čas od začetka stečajnega postopka do izdaje pravilnega sklepa sodišča iz tretjega odstavka 236. ZFPPIPP zadržan.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnika sama nosita svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče predlog dolžnika za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka zavrglo (I. točka izreka), in začelo stečajni postopek nad dolžnikom F. d. d., za upravitelja imenovalo K. K. in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki: K. K. – odvetnik, matična številka: 000 (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila dolžnik in njegova delničarka D. G., smiselno pa sta uveljavljala pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka in pritožbenemu sodišču predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču „v ponovno obravnavo“ in pridržanje odločitve o stroških postopka, vključno s pritožbenimi za končno odločbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka se dolžnik lahko upre tako, da v 15-dnevnem roku od prejema upnikovega predloga ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP), bodisi tako, da zahteva, da sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ker bo z izvedbo finančnega prestrukturiranja odpravil svojo insolventnost (prvi odstavek 236. člena ZFPPIPP). Vprašanje ugotovitve, ali je pri dolžniku podano stanje insolventnosti, je primarna dolžnost dolžnika, saj ZFPPIPP v 35. členu poslovodstvu družbe nalaga obveznost v enem mesecu po nastanku insolventnosti nadzornemu svetu predložiti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, kar logično nujno predpostavlja tudi obveznost poslovodstva za spremljanje finančnega in premoženjskega stanja družbe in skrb za solventnost družbe. Dolžnikova vloga z dne 6. 11. 2015, ki jo je prvostopenjsko sodišče prejelo dne 9. 11. 2015 in jo je dolžnik poimenoval kot ugovor po drugem odstavku 235. člena ZFPPIPP, podrejeno zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, je zato terjala skladno s prvim odstavkom 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP poziv sodišča dolžniku k izjasnitvi, kakšno pravno sredstvo zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka uveljavlja, glede na to, da je stanje (in)solventnosti še najbolj poznano prav dolžniku samemu. To je storilo prvostopenjsko sodišče na naroku dne 16. 12. 2015 (PD 18), na katerem se je dolžnik izjasnil, da je vlogo z dne 6. 11. 2015 treba obravnavati kot zahtevo za odložitev odločanja po prvem odstavku 236. člena ZFPPIPP. Če je vloga vezana na rok in je po pozivu sodišča pravočasno popravljena oziroma dopolnjena, pa se šteje, da je bila vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila prvič vložena (četrti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), v obravnavanem primeru torej 9. 11. 2015. Kot je bilo zgoraj obrazloženo pa mora po prvem odstavku 236. člena ZFPPIPP dolžnik zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu vložiti v 15 dneh po vročitvi upnikovega predloga, zato je zmotna pritožbena trditev, da zahteva za odložitev odločanja ni vloga, ki bi bila vezana na rok.

5. Glede na že omenjeno obveznost poslovodstva dolžnika iz 35. člena ZFPPIPP tudi ni pravilno pritožbeno stališče, da je izdani sklep o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po četrtem odstavku 237. člena ZFPPIPP s stališča same možnosti izvedbe finančnega prestrukturiranja zelo pomemben, ker dolžnik finančnega prestrukturiranja, ki ga je mogoče izvesti le s pogajanji z upniki, kupci in novimi investitorji, ne more izvesti, če nad njim visi pretnja začetka stečajnega postopka. Pretnja začetka stečajnega postopka namreč nad dolžnikom ne visi šele z vložitvijo upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka, pač pa že z nastopom dejstva dolžnikove insolventnosti. Nenazadnje ZFPPIPP v 34. členu in nadaljnjih ne določa v primeru ugotovljene insolventnosti le obveznosti izdelave poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja dolžnika, pač pa tudi izvedbo teh ukrepov. Nesprejemljivo je tudi stališče, da se pogajanja z upniki, kupci in novimi investitorji ne morejo izvesti, če nad dolžnikom visi pretnja začetka stečajnega postopka. Zaveze morebitnih novih investitorjev, upnikov in kupcev, pa tudi dolžnika v zvezi z ukrepi finančnega prestrukturiranja se namreč lahko izjavljajo tudi z odložnim ali razveznim pogojem, tako kot to predvideva že sam ZFPPIPP (npr. v 4. točki prvega odstavka 195. člena, 6. točki četrtega odstavka 199.a člena, petem odstavku 200. člena). Drugače povedano: zmotno je pritožbeno stališče, da dolžnik pripravo in izvedbo ukrepov finančnega prestrukturiranja lahko izvede šele po odločitvi sodišča o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.

6. Ker ZFPPIPP v primeru nastopa insolventosti dolžnika že poslovodstvu nalaga izvedbo ukrepov finančnega prestruktruriranja, ne da bi le-to čakalo na predlog katerega od upnikov dolžnika za začetek stečajnega postopka, je tudi rok za opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu, določen v drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 237. člena ZFPPIPP sorazmerno kratek. Znaša le dva meseca in začne teči naslednji dan po poteku 15-dnevnega roka za vložitev zahteve za odložitev odločanja, pri čemer je v navedeni rok vštet tudi rok za dopolnitev dolžnikove zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu. Sodišče mora v primeru nepopolnosti dolžnikove zahteve za odložitev odločanja v treh delovnih dneh po prejemu zahteve dolžniku s sklepom naložiti, da v treh delovnih dneh po prejemu sklepa zahtevo dopolni, navedenega roka pa ni mogoče podaljšati (tretji in četrti odstavek 236. člena ZFPPIPP), sodišče pa mora sklep o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka izdati v treh delovnih dneh od prejema dopolnitve zahteve (četrti in peti odstavek 237. člena ZFPPIPP). Dosledno upoštevanje navedenih kratkih rokov omogoča odločanje sodišča o dolžnikovi zahtevi za odložitev odločanja znotraj dvomesečnega roka iz drugega odstavka 237. člena ZFPPIPP. Zato je zmotno pritožbeno stališče o napačnosti teze prvostopenjskega sodišča, da ima dolžnik, ki vloži zahtevo za odložitev odločanja (tudi, če je ta še nepopolna) dva meseca časa za njeno opravičitev odložitve odločanja. Ne gre zgolj za tezo prvostopenjskega sodišča, pač pa za zakonski rok, določen v drugem odstavku 237. člena v zvezi s prvim odstavkom 238. člena ZFPPIPP, po katerem mora dolžnik do poteka dvomesečnega obdobja odložitve iz prvega odstavka 237. člena opravičiti odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka tako, da bodisi vloži predlog za prisilno poravnavo, bodisi predloži dokaze, da je uspešno izvedel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki in ni več insolventen.

7. Tek dvomesečnega roka za opravičitev zahteve za odložitev odločanja, pa po presoji pritožbenega sodišča lahko teče neprekinjeno le ob predpostavki, da je sklep prvostopenjskega sodišča o dopolnitvi dolžnikove zahteve pravilen. Če ni pravilen (kot se je izkazalo v obravnavanem primeru, ko je bil sklep prvostopenjskega sodišča o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom St .../2015 z dne 22. 12. 2015 s sklepom pritožbenega sodišča Cst 97/2016 z dne 17. 2. 2016 zaradi napačnega poziva prvostopenjskega sodišča dolžniku o dopolnitvi zahteve razveljavljen), pa lahko pride do situacije, ko je rok iz četrtega odstavka v zvezi s petim odstavkom 237. člena ZFPPIPPP glede na dvomesečni rok iz drugega odstavka 237. člena ZFPPIPP presežen. V taki situaciji pa mora biti po presoji pritožbenega sodišča tek roka iz drugega odstavka 237. člena ZFPPIPP za čas od začetka stečajnega postopka do izdaje pravilnega sklepa sodišča iz tretjega odstavka 236. ZFPPIPP zadržan (v konkretnem primeru za čas od začetka stečajnega postopka 22. 12. 2015 do izdaje sklepa dolžniku o dopolnitvi zahteve 2. 3. 2016, torej 71 dni). Pritrditi je namreč pritožniku, da je bila priprava in izvedba ukrepov finančnega prestrukturiranja dolžniku onemogočena z dnem začetka stečajnega postopka zoper dolžnika po sklepu prvostopenjskega sodišča St .../2015 z dne 22. 12. 2015 zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka (245. člen ZFPPIPP).

8. Kot je razvidno iz spisovnega gradiva, je bil dolžniku upnikov predlog za začetek stečajnega postopka vročen šele 6. 11. 2015 (PD 13 v zvezi s PD 12). 15-dnevni rok za vložitev zahteve iz prvega odstavka 236. člena v zvezi z drugim odstavkom 235. člena ZFPPIPP je zato potekel dne 23. 11. 2015. Skladno z drugim odstavkom 237. člena ZFPPIPP bi torej dvomesečni rok odložitve odločanja začel teči 24. 11. 2015 in bi se iztekel 24. 1. 2016. Do začetka stečajnega postopka po sklepu prvostopenjskega sodišča 22. 12. 2015 je torej že poteklo 28 dni, zato je preostalih 32 dni dvomesečnega roka poteklo dne 4. 4. 2016 (šteto od dneva izdaje pravilnega sklepa o dopolnitvi z dne 2. 3. 2016 – PD 69).

9. V obravnavanem primeru je torej dvomesečni rok iz drugega odstavka 237. člena ZFPPIPP, upoštevaje zgoraj navedeno zaustavitev tega roka potekel dne 4. 4. 2016. Dolžnik pa s svojo vlogo z dne 22. 3. 2016 (PD 89) ni le sledil zahtevi sodišča iz sklepa o dopolnitvi z dne 2. 3. 2016 (PD 69), pač pa je vlogi priložil novo poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, za katerega pa pritožnika pritožbeno navajata, da je najpomembnejši od predvidenih možnih sedmih ukrepov finančnega prestrukturiranja povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki (zakaj ugoditev zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja ni pogoj za dokončanje začete skupščine ter vplačilo novega osnovnega kapitala, je pritožbeno sodišče obrazložilo že zgoraj). Navedene pritožbene trditve, pa so v direktnem nasprotju s pojasnilom samega dolžnika na poziv sodišča k dopolnitvi zahteve za odložitev odločanja, izdanega na naroku za začetek stečajnega postopka z dne 16. 12. 2015 (PD 18), v vlogi z dne 21. 12. 2015 (PD 19), da glede na poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja iz novembra 2015 povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki ni potrebno opraviti, zato tudi ne prilaga dokaza o objavi sklica skupščine. Pritožbeno sodišče pri tem opozarja, da dvomesečnega roka iz drugega odstavka 237. člena ZFPPIPP ni mogoče „umetno“ podaljševati z vložitvijo vedno novih poročil o ukrepih finančnega prestrukturiranja in izbiri drugačnih ukrepov finančnega prestrukturiranja. Drugače povedano: tudi, če bi glede na zgoraj obrazloženo konkretno situacijo in upoštevaje zadržanje teka dvomesečnega roka po dopolnitvi vloge dolžnika po sklepu sodišča z dne 2. 3. 2016, ki jo je sodišče prejelo 23. 3. 2016, prvostopenjsko sodišče izdalo sklep o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po četrtem odstavku v zvezi s petim odstavkom 237. člena ZFPPIPP, bi dvomesečni rok za opravičitev odložitve potekel dne 4. 4. 2016. Do tega dne pa bi dolžnik že moral skladno s prvim odstavkom 238. člena ZFPPIPP opravičiti odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka bodisi z vložitvijo predloga za prisilno poravnavo, bodisi s predložitvijo dokazov, da je uspešno izvedel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnim vložki in da ni več insolventen, česar pa do izdaje izpodbijanega sklepa ni storil. 10. Pravilna je zato ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je dvomesečni rok iz drugega odstavka 237. člena ZFPPIPP že potekel (čeprav kasneje kot je to ugotovilo prvostopenjsko sodišče). Čim pa je sodišče ugotovilo, da dolžnik ni v zakonskem roku iz drugega odstavka 237. člena ZFPPIPP opravičil odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, je imelo podlago za neizpodbojno zakonsko domnevo dolžnikove insolventnosti v drugem odstavku 238. člena ZFPPIPP in izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka zunaj naroka in ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je dolžnik insolventen in ali je bil upnik procesno legitimiran vložiti predlog v 2. točki prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP.

11. Neutemeljeni pritožbi dolžnika in njegove delničarke je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), potem, ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 250. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in je posledica neuspeha pritožnikov v pritožbenem postopku.