Jedro

Tožena stranka je pravilno upoštevala osebnost tožeče stranke, samo težo kaznivega dejanja in druge konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da bo pošten postopek zoper tožečo stranko zagotovljen tudi, če tožeča stranka ne bo imela strokovne obrambe z zagovornikom. Svojo odločitev o zavrnitvi BPP je oprla na ugotovitev, da v zadevi ne gre za zapleten kazenski postopek, na temeljna načela kazenskega postopka ter na to, da tožeča stranka ni navedla nobenih razlogov, zaradi katerih ne bi bila zmožna za obrambo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Kopru zavrnilo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je v zadevi, ki se vodi zoper njo pred Okrožnim sodiščem v Kopru pod opr. št. I K 8619/15, zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), vložila tožeča stranka. V obrazložitvi navaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da teče pred Okrožnim sodiščem v Kopru zoper tožečo stranko kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini, v katerem ODT tožeči stranki očita, da naj bi nad mamo A.A. izvrševala fizično in psihično nasilje in jo v družinski skupnosti nedvomno spravljala v podrejen položaj, ki naj bi pri njej povzročilo dalj časa trajajočo ogroženost, vznemirjenost in prestrašenost, saj je postala objekt izvrševanja njegovega nasilja, ki se mu ni mogla in znala izogniti, in sicer v času od ... do ... Tožena stranka ugotavlja, da mora v kazenskih zadevah že sodišče samo po uradni dolžnosti raziskati vse okoliščine v okviru načela materialne resnice, da v kazenskem postopku velja domneva nedolžnosti, da mora sodišče v dvomu vedno odločiti v korist obdolženca. Vsa odločilna dejstva, ki so obdolžencu v škodo, morajo biti v kazenskem postopku ugotovljena z gotovostjo (prepričanje onstran razumnega dvoma), sicer se šteje, da niso podana. Nasprotno pa se šteje, da so določena dejstva, ki so obdolžencu v korist, podana, če niso bila z gotovostjo izključena. Po preučitvi zadeve je tožena stranka ugotovila, da v predmetnem postopku ne gre za obravnavanje zapletenih vprašanj dejanskega stanja, kot tudi ne pravno zapletenih vprašanj, poleg tega pa ni dodatnih konkretnih okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel prosilec pomoč strokovne obrambe. Tožeča stranka je bila v preiskavi že zaslišana in je izjavila, da je razumela, česa je osumljena, ter da je razumela tudi vsa opozorila glede svojih pravic in obveznosti po določbah ZKP, v zadevi je tudi že podala svoj zagovor. Po tem, ko je opravila presojo osebnosti tožeče stranke, je zaključila, da iz podatkov kazenskega spisa ne izhaja, da bi bilo treba zaradi osebnosti tožeče stranke prošnji ugoditi, saj niso podane posebne osebne lastnosti, ki bi utemeljevale dodelitev bpp. Iz predmetne prošnje za dodelitev bpp in kazenskega spisa pa tudi ne izhaja nobena okoliščina, da bi prosilec ne bil sposoben razumeti obtožbe, glede na svojo starost (38 let) in izobrazbo (ekonomski tehnik) pa se je sposoben braniti pred očitkom, vsebovanim v obtožnici, zato zaključuje, da pogoji za dodelitev bpp tožeči stranki po določbi 24. člena ZBPP niso izpolnjeni, zato je odločilo kot izhaja iz izreka.

2. Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke iz razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in v posledici nepravilne uporabe materialnega prava. Izpostavlja dilemo v zvezi z določilom drugega odstavka 5. člena ZKP po katerem se mora obdolžencu omogočiti, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo in da navede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist. Tudi če je obdolženec obtožbo razumel, to še ni garancija, da bo uspel uveljaviti vse pravice po ZKP kljub temu, da predsednik senata opozori obdolženca na njegove pravice, da sme navajati dejstva in predlagati dokaze v svojo obrambo, da sme postavljati vprašanja z obdolžencem ter da sme podajati pripombe in pojasnila glede njihovih izpovedb. Glede na to, da se lahko v kazenskem postopku kot zagovornika imenuje le univ. dipl. prav. s pravosodnim izpitom (PDI), ni pričakovati, da bi se stranka, ki ima naziv ekonomski tehnik, lahko uspešno in učinkovito sama zastopala v postopku pred državnim organom. Postavlja pa se tudi vprašanje, ali je utemeljeno zavračanje bpp na račun domnevne bagatelnosti kaznivega dejanja in skromnejšega fiskalnega stanja proračuna.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke ter vztraja pri obrazložitvi izpodbijane odločbe. Meni, da so tožbene navedbe tožeče stranke pavšalne in neutemeljene, saj se je tožena stranka v izpodbijani odločbi v okviru interesa pravičnosti opredelila do vseh dejstev glede osebnosti tožeče stranke, teže kaznivega dejanja, obravnavanja zapletenih pravnih vprašanj in dejanskega stanja ter drugih okoliščin.

K točki I izreka:

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

6. Po določbah prvega odstavka 1. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je namen bpp zagotovitev uresničevanja pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Brezplačna pravna pomoč se odobri na način in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). Pogoja za dodelitev bpp sta določena v 13. in 24. členu ZBPP. Prvi pogoj se nanaša na tako imenovani subjektivni pogoj, to je izpolnjevanje finančnega cenzusa, drugi pogoj, ki je za tožečo stranko sporen, pa se nanaša na okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za bpp, t.i. objektivni pogoj. Navedena določba 24. člena ZBPP nalaga organu za bpp, da pri presoji upravičenosti do le te upošteva okoliščine in dejstva konkretne zadeve, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za bpp. Pri tem je potrebno upoštevati tudi interes pravičnosti, na kar napotuje tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, to je, da se zagotovi pravica do poštenega sojenja. To, ali je pravica do poštenega sojenja zagotovljena ali ne, pa je odvisno od vsakega posameznega primera, zato je tudi sodna praksa glede dodelitve bpp v kazenskih zadevah tako različna.

7. Ugovor tožeče stranke glede nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in v posledici kršitve materialnega prava ni utemeljen. Tožena stranka je po mnenju sodišča pravilno upoštevala osebnost tožeče stranke, samo težo kaznivega dejanja in druge konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da bo pošten postopek zoper tožečo stranko zagotovljen tudi, če tožeča stranka ne bo imela strokovne obrambe z zagovornikom. Tožena stranka je svojo odločitev o zavrnitvi bpp oprla na ugotovitev, da v zadevi ne gre za zapleten kazenski postopek, na temeljna načela kazenskega postopka ter na to, da tožeča stranka ni navedla nobenih razlogov, zaradi katerih ne bi bila zmožna za obrambo. Z navedenim zaključkom soglaša tudi sodišče, saj tožeča stranka tudi v tožbi ne navaja nobenih konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bi tožeča stranka imela v postopku pomoč strokovne obrambe iz naslova bpp. Sklicevanje, da lahko v kazenskem postopku upoštevaje ZKP tožečo stranko zastopa le univ. dipl. pravnik s pravniškim državnim izpitom na odločitev v zadevi ne more vplivati.

8. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II izreka:

9. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.