Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Kp 960/99

ECLI:SI:VSLJ:1999:I.KP.960.99 Kazenski oddelek

goljufija goljufiv namen naklep
Višje sodišče v Ljubljani
4. november 1999
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Utemeljeno okrožni državni tožilec v pritožbi navaja, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da obdolženec v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja ni ravnal z goljufivim namenom vprašljiva. Upravičena tako opozarja, da podjetje, katerega lastnik naj bi bil, sploh ni poslovalo in to že od leta 1992, tako da tudi prilivov na žiro račun podjetja ni bilo. Nadalje okrožni državni tožilec tudi upravičeno opozarja na okoliščino, da obdolženec razen manjšega dela dolga, katerega naj bi plačal šele po grožnji s policijo ni plačal še ničesar, ne glede na to, da je v času sklenitve posla minilo že več kot pet let.

Izrek

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje drugemu sodniku.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca na podlagi 3. točke 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje goljufije po čl. 217/I KZ ter odločilo, da stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun. Oškodovanca je s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pot pravde.

Zoper takšno sodbo se je pravočasno pritožil okrožni državni tožilec in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in na podlagi I. odst. 392. čl. ZKP sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višji državni tožilec v pisnem mnenju podanem v skladu z čl. 377/II ZKP predlaga, da se pritožbi okrožnega državnega tožilca ugodi.

Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe podatkov kazenskega spisa ter pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba okrožnega državnega tožilca utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo obtožbe, da je obdolženec storil kaznivo dejanje goljufije po čl. 217/I KZ, saj po oceni sodišča ni dovolj dokazov, da je obdolženec že ob sklenitvi posla lažno prikazoval dejanske okoliščine in s tem ustvaril zmotno predstavo pri oškodovancu, oziroma, da je ravnal z goljufivim namenom že tedaj. Tako naj bi po zaključkih sodišča prve stopnje obdolženec pohištvo kupil zase, predstavniki oškodovanca S.... pa so bili tudi ves čas seznanjeni, da na računu podjetja R.... ni kritja, prav tako pa se je obdolženec večkrat brez groženj s kazensko ovadbo z njimi pogovarjal o plačilu. Takšni zaključki sodišča prve stopnje pa bi se ob ponovni izvedbi že izvedenih dokazov ter dopolnitvi dokazovanja utegnili pokazati za zmotne oz. preuranjene.

Tako okrožni državni tožilec utemeljeno graja zaključke sodišča prve stopnje, da naj bi si obdolženec pohištvo kupil zase, saj iz spisovnega gradiva izhaja, predvsem iz zapisnika o zaslišanju obdolženca iz preiskave, da je izročil velik del pohištva N. M.-ju kot kompenzacijo za svoj dolg, prav tako pa je povedal tudi, da je bil N. M. tisti, ki ga je nagovarjal, da naj kupi pohištvo za kompenzacijo, saj ima to možnost, ker je lastnik podjetja. Nadalje sodišče prve stopnje tudi ni zavzelo stališča, da navedbe, da obdolženec sploh ni bil dejanski lastnik podjetja R...., ter da to podjetje ni poslovalo že od leta 1992. Sodišče prve stopnje je tudi slepo verjelo obdolženemu, da je ta pričakoval vrnitev dolga v višini 35.000 DEM od I. M., čeprav o tem ni izvedlo nikakršnega dokaza.

Povsem prezrlo je nadalje tudi okoliščino, da je obdolženec sicer res del dolga oškodovancu povrnil, vendar tudi to s sposojenim denarjem.

Res je sicer, da obdolženec naj ne bi zavajal oškodovancev, da ima na žiro računu sredstva, vendar pa je navajal, kot to izhaja iz podatkov v spisu, da bo blago plačal, ter da pričakuje priliv, slednje pa sta tudi okoliščini, ki jih mora sodišče v ponovljenem postopku razčistiti oziroma ugotoviti ob upoštevanju zgoraj navedenih pomislekov ter dejstva, da doslej razen zneska, ki si ga je izposodil od sorodnika ni plačal ničesar, ne glede na to, da je od časa storitve obravnavanega kaznivega dejanja minilo že več kot pet let, ter ugotoviti, ali je njegova trditev o pričakovanem prilivu v znesku 35.000 DEM resnična. Šele ko bo sodišče prve stopnje ugotovilo obe postavki, bo lahko odločilo ali je obdolženec dejanje storil ali ne.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia