Jedro

Sodišče druge stopnje lahko ugotovi drugačno dejansko stanje, ne da bi opravilo obravnavo le, če sodišče določeno pravno pomembno dejstvo ugotovi le s pomočjo listin, pisnih izjav prič, oglednih predmetov ali posredno izvedenih dokazov. Kadar pa sodišče prve stopnje pravno pomembno dejstvo ugotovi tudi na podlagi zaslišanja strank ali prič, brez obravnave ni mogoče spreminjati dejanskega stanja. Sodišče druge stopnje se mora glede objektivnih spoznavnih možnosti postaviti v enak položaj kot sodišče prve stopnje, ki je izdalo izpodbijano sodbo.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik je od sodišča zahteval, naj razsodi, da mu je tožena država dolžna plačati odškodnino v znesku 4.500,00 EUR za škodo, ki mu je nastala med prestajanjem zaporne kazni zaradi zaužitja psihoaktivne snovi, ki naj bi jo mu podtaknili sojetniki.

2. Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku in tožniku prisodilo 4.500,00 EUR odškodnine.

3. Sodišče druge stopnje pa je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Opozorilo je, da tožnik ni uspel dokazati, da mu je bilo mamilo v zaporu res podtaknjeno.

4. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 22/2012 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali so bili izpolnjeni pogoji za spremembo odločitve sodišča prve stopnje na podlagi ugotovljenega drugačnega dejanskega stanja brez pritožbene obravnave.

5. Tožnik je vložil revizijo, v kateri opozarja, da je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje verjelo njegovi izpovedi, da mu je bila droga podtaknjena, pritožbeno sodišče pa njegovi izpovedi ni sledilo in se tudi ni opredelilo do ostalih dokazov glede tega spornega dejstva. Poudarja, da gre za drugačno oceno izvedenega dokaza z njegovim zaslišanjem, kar je v nasprotju z načelom ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja iz 4. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Revident opozarja, da sodišče druge stopnje ne sme drugače oceniti neposredno izvedenih dokazov, razen v primeru, ko samo opravi obravnavo in dokazni postopek ponovno izvede ali dokazni postopek dopolni (1. točka 358. člena ZPP). Poudarja, da je drugačna ocena dokaza z zaslišanjem tožnika brez pritožbene obravnave v nasprotju tudi s sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (odločbe, opr. št. II Ips 132/2003, VIII Ips 266/2007 in III Ips 84/93). Revident tudi meni da je napačna ugotovitev sodišča druge stopnje, da le iz tožnikove izpovedi izhaja, da mu je bila droga podtaknjena. Opozarja, da je tudi v izvidu psihiatrinje z dne 10. 11. 2005 zapisano, da je glede na enkratnost dogodka in hitro izzvenetje simptomov verjetno šlo za nehotno zaužitje podtaknjene snovi s strani soobsojencev. Revident poudarja, da se pritožbeno sodišče do tega dokaza ni opredelilo in je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP, saj bi moralo presoditi vse dokaze, s katerimi se dokazuje pravno pomembno dejstvo, da je bila droga podtaknjena. Tožnik pritožbenemu sodišču očita tudi kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče zagrešilo s protispisno ugotovitvijo, da tožnik o tem, da mu je bila droga podtaknjena, ni obvestil uslužbencev zapora.

6. Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

7. Revizija je utemeljena.

8. Sodišče prve stopnje je svojo ugotovitev, da je bila droga tožniku podtaknjena in da je zato podana vzročna zveza med protipravnim ravnanjem toženke in škodo, ki je nastala tožniku, oprlo na izpoved tožnika, na psihiatrično mnenje prim. D. z dne 1. 2. 2006 (A1) in na izvedensko mnenje dr. M.., da je glede na okoliščine bolj verjetno, da je simptomatika sledila enkratnemu zaužitju psihoaktivnih snovi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz psihiatričnega mnenja prim. D. tudi izhaja, da je glede na okoliščine verjetno šlo za nehotno zaužitje s strani obsojencev podtaknjene psihoaktivne snovi.

9. Držijo revizijske navedbe, da se pritožbeno sodišče do navedenega psihiatričnega mnenja z dne 1. 2. 2006 ni opredelilo in je o tem, ali je bila tožniku droga podtaknjena ali ne, odločalo le na podlagi tožnikovega zaslišanja, ki je bilo izvedeno v postopku pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče je, ne da bi tožnika ponovno zaslišalo, ocenilo, da njegova izpoved ni verodostojna.

10. Vrhovno sodišče opozarja, da sodišče druge stopnje lahko spremeni prvostopenjsko sodbo v skladu z določbami 358. člena ZPP. Po prvi alineji tega člena je sprememba mogoča tudi, kadar ugotovi drugačno dejansko stanje, kakor je ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje lahko ugotovi drugačno dejansko stanje, ne da bi opravilo obravnavo le, če sodišče določeno pravno pomembno dejstvo ugotovi le s pomočjo listin, pisnih izjav prič, oglednih predmetov ali posredno izvedenih dokazov. Kadar pa sodišče prve stopnje pravno pomembno dejstvo ugotovi tudi na podlagi zaslišanja strank ali prič, brez obravnave ni mogoče spreminjati dejanskega stanja.(1) Sodišče druge stopnje se mora glede objektivnih spoznavnih možnosti postaviti v enak položaj kot sodišče prve stopnje, ki je izdalo izpodbijano sodbo (prva alineja 358. člena ZPP, drugi odstavek 347. člena ZPP in peti odstavek 348. člena ZPP).(2)

11. Tako je utemeljen revizijski očitek, da sodišče druge stopnje ni uporabilo določbe drugega odstavka 347. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Sodišče druge stopnje je tako zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji tožnika ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje, da odpravi opisano kršitev, ob tem pa pri ponovnem odločanju, zavzame stališče tudi do drugih dokazov.

12. Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Glej: Zobec v Ude et al., Pravdni postopek: zakon s komentarjem, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2005-2010, 3. knjiga, str. 401 in 469.Tako tudi Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 376/2010. (2) Tako tudi Vrhovno sodišče v zadevi VIII Ips 266/2007.