Jedro

Sodišče pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da tožnik (in njegova družina) razpolaga s premoženjem, ki izključuje njegovo pravico do BPP. Njegovo premoženje in premoženje njegove družine namreč presega znesek 13.780,00 EUR, opredeljen v določbi 27. člena ZSVarPre v povezavi s tretji odstavkom 152. člena ZUJF.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, opr. št. Bpp 253/2013 z dne 27. 2. 2013, odločila, da se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), kot neutemeljena zavrne. Pojasnila je, da je prosilec prošnjo za dodelitev BPP vložil 6. 2. 2013, zaradi pravdnega postopka, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Velenju, opr. št. P 145/2012. Tožena stranka je zavrnitev prošnje utemeljila z ugotovitvijo, da je treba v skladu z določili 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) izpolnjevati tako finančno materialni kriterij, kot objektivni kriterij. Pri ocenjevanju finančnega kriterija se upošteva drugi odstavek 12. člena ZBPP in 13. člen ZBPP. Pri ugotavljanju minimalnega dohodka se od 1. januarja 2013 upošteva znesek 261,56 EUR, kot ga določa Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), v povezavi z Zakonom o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) ter sklep o usklajeni višini minimalnega dohodka od januarja 2013, kar pomeni, da povprečni dohodek na člana družine ne sme presegati 523,12 EUR.

2. Ne glede na navedeno, pa se v skladu z določbo 27. člena ZSVarPre, v povezavi s tretjim odstavkom 152. člena ZUJF, BPP ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva in ki dosega ali presega 13.780,00 EUR. Kot premoženje po tem zakonu se ne upošteva stanovanje v katerem prosilec živi in ga zakon šteje za primerno stanovanje, premoženje, ki daje dohodke, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka, predmeti, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe, razen gotovine iz 5. točke 79. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju in osebno vozilo v vrednosti do višini 8.060,00 EUR.

3. Na podlagi podatkov iz vloge prosilca in uradno pridobljenih podatkov je tožena stranka ugotovila, da prosilec živi v skupnem gospodinjstvu z ženo in otrokoma, v starosti 19 in 15 let. Prosilec in njegova žena sta solastnika, vsak do ½, nepremičnin parc. št. 250/14, 250/20 in 250/21, vse k.o. …. Po podatkih GURS nepremičnina parc. št. 250/14 k.o. … v naravi predstavlja pozidano zemljišče in sicer gospodarsko poslopje v izmeri 46 m², travnik v izmeri 451 m² in na njem stoječo stanovanjsko stavbo na naslovu …, v kateri živi prosilec s svojo družino. Iz podatkov GURS izhaja, da znaša površina navedene stavbe 97 m², kar ne presega dvakratnega normativa primernega stanovanja po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Pravilnik), zato te nepremičnine ni mogoče upoštevati kot premoženja prosilca in njegove družine. Nepremičnina s parc. št. 250/20 k.o. …. po podatkih GURS predstavlja zemljišče s stanovanjsko stavbo v vrednosti 63.229,00 EUR, kar občutno presega premoženjski kriterij za dodelitev BPP, ki znaša 13.870,00 EUR. Ob navedeni ugotovitvi tožena stranka ni presojala vrednosti ostalih nepremičnin, niti ni presojala objektivnega kriterija, ki mora biti izpolnjen kumulativno. Ker vrednost nepremičnin, ki so v lasti prosilca in njegove družine, občutno presega vrednost določeno v 27. členu ZSVarPre, v povezavi s 152. členom ZUJF, dodelitev BPP prosilcu ni utemeljena.

4. Tožnik odločitvi tožene stranke oporeka in pojasnjuje, da vlaga tožbo iz razloga po 1. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo v celoti odpravi in izda odločbo, s katero se mu odobri BPP. Soglaša z ugotovitvijo tožene stranke o obsegu premoženja, vendar je tožena stranka nepopolno ugotovila dejansko stanje glede prebivališča tožnika in njegove družine. Na nepremičninah 250/14 in 250/20, obe k.o. …, stojita dve ločeni stavbi, vsaka z enim stanovanjem in sicer na parc. št. 250/14 stavba 230, na parc. št. 250/20 pa stavba številka 231. Dejansko sta obe stavbi vezani na isti komunalni priključek, zaradi česar imata tudi enak naslov, ….

5. Tožnikova družina živi v enostanovanjski hiši št. 231, parc. št. 250/20 k.o. …. Stanovanjsko hišo na parc. št. 250/014 k.o. … zaseda toženčeva mati A.A., iz naslova pravice dosmrtnega in brezplačnega stanovanja po 4. členu izročilne pogodbe z dne 22. 6. 1994, na podlagi katere sta tožnik in njegova žena na nepremičnini pridobila lastninsko pravico. Tožena stranka je dejansko stanje tožnikovega prebivališča ugotovila nepravilno, saj bi morala kot stanovanje, v katerem tožnik in njegova družina prebiva in ki se na podlagi 24. člena ZSVarPre ne šteje v premoženje tožnika, upoštevati nepremičnino parc. št. 250/20 in ne nepremičnine parc. št. 250/14 k.o. …, prevzeta pogodbena obveznost iz 4. točke izročilne pogodbe z dne 22. 6. 1994 pa tožniku preprečuje odtujitev, obremenitev ali oddajo v najem stanovanja na nepremičnini parc. št. 250/14 k.o. ….

6. Po četrtem odstavku izročilne pogodbe ima poleg tožnikove matere pravico dosmrtnega in brezplačnega stanovanja v izročeni nepremičnini tudi tožnikova sestra B.B., ki sicer ne živi skupaj s tožnikovo družino in izročevalko A.A. Zagotavljanje pravice dosmrtnega in brezplačnega stanovanja obema upravičenkama predstavlja po pogodbi za tožnika in njegovo ženo njuno prevzemno obveznost, ki ima zaradi pridržanih pravic izročevalcev naravo dvostranskega vzajemnega obligacijskega razmerja, za katerega veljajo določbe od 100. do 124. člena OZ. V tem delu je zato izročilna pogodba odplačna, zaradi česar lahko izročevalka v primeru, da prevzemnika svoje obveznosti ne izpolnita, zahteva njeno razveljavitev oziroma od pogodbe odstopi oziroma jo prekliče (103. člen OZ), kar pomeni, da bi tožnik in njegova žena ostala brez vsakršnega premoženja. Iz tega razloga tožnik sodišču predlaga, da se izpodbijano odločbo v celoti odpravi in da se mu dodeli BPP v pravdnemu postopku Okrajnega sodišča v Velenju opr. št. P 145/2012. Predlaga tudi tudi povrnitev pravdnih stroškov.

7. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

K I. točki izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. V obravnavani zadevi odločitev tožene stranke o zavrnitvi BPP temelji na ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev BPP, ker njegovo premoženje in premoženje njegove družine presega znesek 13.780,00 EUR, opredeljen v določbi 27. člena ZSVarPre, v povezavi s tretjim odstavkom 152. člena ZUJF.

10. Podatki priloženega upravnega spisa izkazujejo, kar med strankama upravnega spora ni sporno, da sta tožnik in njegova soproga solastnika, vsak do ½, nepremičnin parc. št. 250/14, 250/20 in 250/21, vse k.o. …, prav tako ni sporna vrednost nepremičnine s parc. št. 250/20 k.o. …, ki po podatkih GURS znaša 63.229,00 EUR. Sodišče ugotavlja tudi, da tožena stranka vrednosti nepremičnine s parc. št. 250/14 k.o. … ni ugotavljala oziroma svoje odločitve ni oprla na ugotovljeno vrednost te nepremičnine, čeprav iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je iz evidence GURS pridobila podatek o tej vrednosti ( 49.621,00 EUR), ki ga je preverilo tudi sodišče. 11. Na podlagi nespornih podatkov o lastništvu in vrednosti nepremičnin, sodišče pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da tožnik (in njegova družina) razpolaga s premoženjem, ki izključuje njegovo pravico do BPP. Njegovo premoženje in premoženje njegove družine namreč presega znesek 13.780,00 EUR, opredeljen v določbi 27. člena ZSVarPre, v povezavi s tretji odstavkom 152. člena ZUJF. Na drugačno odločitev sodišča ne more vplivati niti tožnikovo zatrjevanje, da ne prebiva v stanovanjski hiši (stavbi) št. 230, ampak v stavbi št. 231, saj tudi ta stavba, katere vrednost znaša 49.621,00 EUR, presega prej navedeni premoženjski cenzus.

12. Tožnik svoje tožbene ugovore, ki se nanašajo na zemljišče s parc. št. 250/14 k.o. … in na tem zemljišču stoječo stavbo št. 230, utemeljuje s podatkom, da gre za nepremičnino, katere solastnika sta s soprogo postala na podlagi izročilne pogodbe z dne 22. 6. 1994 in da jima obveznosti iz 4. člena te pogodbe do izročevalke preprečujejo razpolaganje s to nepremičnino. Sodišče ugotavlja, da gre za neutemeljeni tožbeni ugovor, saj upravnemu spisu priloženi zemljiškoknjižni izpiski ne izkazujejo nobenih omejitev razpolaganja, zato v pravnem pogledu (v okviru postopka dodelitev BPP) ni ovire za upoštevanje vrednosti tega premoženja, na podlagi določbe 27. člena ZSVarPre.

13. Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K II. točki izreka:

14. Tožnik je ob vložitvi tožbe predlagal povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo tožnika zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.