Jedro

Tožnikove navedbe, s katerimi utemeljuje kršitev določb ZPP, predstavljajo zgolj nestrinjanje z dokazno oceno sodišč prve in druge stopnje, to pa glede na vezanost revizijskega sodišča na dejansko stanje, ugotovljeno v izpodbijanih sodbah, ne more biti predmet revizijske presoje.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v znesku 2,500.000 SIT z zahtevanimi zamudnimi obrestmi in tožniku naložilo povrnitev toženkinih stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločilo je, da tožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Pritrdilo je stališču sodišča prve stopnje, da je prometno nesrečo povzročil tožnik, ki je s svojim vozilom zapeljal na nasprotni vozni pas.

3. Tožnik v reviziji uveljavlja razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da je odločitev protispisna, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, da so zaključki sodišča glede na izvedene dokaze napačni in da je sodišče druge stopnje obšlo pritožbene razloge. Izvedenec ni določil, da je bilo mesto trčenja na voznem pasu toženkinega zavarovanca, in ni izključil, da bi bilo mesto trčenja na tožnikovem voznem pasu. Drugačni zaključki in razlogi sodbe so zato protispisni. Sodba nadalje nima razlogov o tem, ali je priča S. K. videl mesto trčenja ali ne in kje ga je videl. Ker je priča S. K. določno povedal, da je bilo vozilo toženkinega zavarovanca za dve pnevmatiki prek sredinske črte in to dejstvo ni bilo izpodbito z nobenim dokazom, je odločitev protispisna. Priča ni v nobenem razmerju s tožnikom, medtem ko je druga priča prijatelj toženkinega zavarovanca. Ob tem se sklicuje na pritožbene navedbe in predlaga, naj jih revizijsko sodišče upošteva pri odločanju. Iz navedenih razlogov je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, sodišče pa se tudi ni opredelilo do morebitne sokrivde udeležencev prometne nezgode. Tožnik predlaga, naj revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje spremeni, tako da zahtevku po temelju ugodi, podrejeno pa naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču nižje stopnje v novo odločanje.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Ker revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji (371. člen ZPP), sklicevanje na pritožbene navedbe ni moglo privesti do presoje o njihovi utemeljenosti v revizijskem postopku. Ker revident ni navedel, na katere navedbe pritožbeno sodišče ni odgovorilo, revizijsko sodišče ni moglo preizkusiti niti utemeljenosti tega očitka.

7. Neutemeljeni so tudi drugi očitki bistvenih kršitev določb postopka. Tožnikove navedbe, s katerimi utemeljuje kršitev določb ZPP, predstavljajo zgolj nestrinjanje z dokazno oceno sodišč prve in druge stopnje, to pa glede na vezanost revizijskega sodišča na dejansko stanje, ugotovljeno v izpodbijanih sodbah, ne more biti predmet revizijske presoje (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revident namreč zgolj povzema tiste dele izpovedb posameznih prič in tiste dele izvedenskega mnenja, ki bi mogli govoriti v prid njegovi tezi, zastopani v postopku, in jih pri tem na tak način tudi ovrednoti, to pa ne more utemeljiti dejanskega stanu ti. protispisnosti (sedaj 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi celovite ocene vseh dokazov, pri čemer je glede na razhajanja v izpovedbah tožnika in prič kot ključno ocenilo ugotovitve izvedenskega mnenja, zaključilo, da zatrjevana škoda ni posledica vožnje toženkinega zavarovanca prek sredinske črte, marveč posledica tožnikove vožnje prek sredinske črte. Sodišče druge stopnje se je s tako dokazno oceno strinjalo. Na podlagi teh dejstev je odločitev o zavrnitvi tožnikovega zahtevka materialnopravno pravilna. Katere ugotovitve sodišč bi mogle utemeljevati sklep o sokrivdi toženkinega zavarovanca za nastalo škodo, tožnik ni navedel, iz sodbe pa ne izhajajo.

9. Po ugotovitvi, da niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi revizije vključuje odločitev o zavrnitvi tožnikovega predloga za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).