Jedro

Če sodišče v razlogih ne navede, zakaj se je odločilo urediti mejo po pravični oceni, pritožnik pa takšno odločitev napada, sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti ter je podana bistvena kršitev postopka.

Izrek

Pritožbama se ugodi, sklepa prvega sodišča se v izpodbijanem delu (sklep z dne 12.5.2000 v celoti in sklep z dne 29.4.2000 v točkah 2. in 3. izreka) razveljavita ter zadeva vrne prvemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Prvo sodišče je s sklepom z dne 29.4.1999 1.) vzelo umik predloga zoper Mestno občino Ljubljana na znanje in postopek zoper njo ustavilo; 2.) določilo mejo med parc. št. 34, stavbišče - dvorišče in parc.št. 17/1 vrt, v izmeri 320 m2, ki sta vpisani v z.k. telo 1, pri vl.št. 73, kjer je vkniženo zemljišče brez stavbe kot družbena lastnina ter pravica uporabe v korist predlagateljice, ter med parc. št. 18/1 njiva v izmeri 314 m2 ter parc. št. 33 stavbišče, ki sta vpisani v z.k. telo 1 pri vl št. 74 k.o., kjer je pri z.k. telesu 1 vknjižena družbena lastnina v uporabi vsakokratnega lastnika z.k. telesa 2 in 3, to je R.A., in sicer tako, da meja poteka od točke A, B, C, D, E, F, in G. Meja poteka v ravni črti med točkami A, B, C in D ter se nato lomi do točk E, F in G. Točke A, B, in C se označijo z zabitimi plastičnimi mejniki, točke D, E, F in G pa z v beton vklesanimi križi, pobarvanimi z rdečim minijem. Sestavni del sklepa je postala skica sodnega izvedenca geodetske stroke V.Z. z dne 29.4.1999, iz katere je razviden potek meje. S točko 3. izpodbijanega sklepa je sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Skupne stroške (stroški izvedenine v višini 79.000,00 SIT pa nosita predlagateljica ter nasprotni udeleženec R.A. vsak do 1/2, zato je slednji dolžan v roku 15 dni prvi povrniti znesek 39.500,00 SIT, skupaj z zakonitmi zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep se je pritožil nasprotni udeleženec, prvo sodišče pa je s sklepom z dne 12.5.2000 njegovo pritožbo zavrglo.

Zoper oba sklepa se pritožuje nasprotni udeleženec. V pritožbi zoper sklep o zavrženju pritožbe navaja, da ugotovitve sodišča, češ, da sodišču v naloženem mu roku ni vrnil podpisane pritožbe, ne držijo. V pritožbi zoper sklep z dne 29.4.1999 pa navaja, da si je nasprotna predlagateljica ob nakupu hiše ogledala, kaj naj bi kupila, tako tudi graben, ki meji med hišama in ki se uživa že več kot 30 let. Za mejo so graben uporabljali že lastnica J.P. ter nato tudi njeni dediči, ki so nepremičnino prodali predlagateljici. Pritožnik se tudi ne strinja, da bi moral plačati stroške izvedenca, saj ga ni niti naročil, niti le-ta ni meril njegove parcele, marveč predlagateljičino.

Pritožbi sta utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep o zavrženju pritožbe: Pritožbeno sodišče je v luči pritožbenih navedb najprej preizkusilo sklep z dne 12.5.2000, s katerim je sodišče zavrglo pritožbo nasprotnega udeleženca. Razlog za zavrženje pritožbe je bil v tem, ker naj pritožnik svoje pritožbe ne bi vrnil podpisane v naloženem mu roku. Pritožnik navaja drugače, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da ima prav. Iz povratnice (r.št. 28) izhaja, da je pritožnik dopis, s katerim ga je sodišče pozvalo, naj pritožbo podpiše ter jo v petnajstih dneh vrne sodišču, prejel 21.12.1999. Iz prezentata Okrajnega sodišča pa nadalje izhaja, da je sodišče tako popravljeno pritožbo prejelo 22.12.1999. Upoštevaje navedeno ter fotokopijo potrdila o sprejemu priporočene pošiljke (le-ta je priložena obravnavani pritožbi) tako izhaja, da je pritožnik svojo vlogo ustrezno popravil ter vrnil sodišču še isti dan, to pa je pošiljko prejelo dan kasneje. Na podlagi vsega navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da razlogi za zavrženje pritožbe niso podani, zato je sklep z dne 12.5.2000 razveljavilo ter se lotilo vsebinske obravnave pritožbe zoper sklep z dne 29.4.1999. O pritožbi zoper sklep z dne 29.4.1999: Iz pritožbe vsebinsko izhaja, da pritožnik izpodbijani sklep napada iz dveh razlogov. Ne strinja se z odločitvijo o tem, da mora nositi polovico skupnih stroškov, ki so nastali z izvedencem geodetske stroke, poleg tega pa se tudi ne strinja z vsebinsko odločitvijo v točki 2 izreka. Pritožnik smiselno zahteva, naj se meja uredi po kriteriju zadnje mirne posesti. Prvo sodišče je mejo uredilo po kriteriju pravične ocene. 136/4.člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP določa, da sodišče mejo uredi po pravični oceni tedaj, če ni mogoče ugotoviti zadnje mirne posesti. Iz navedene določbe kakor tudi iz določbe 3.odstavka istega člena izhaja, da zakon sodišču ne daje proste izbire, za katerega izmed kriterijev po 136.členu ZNP se bo odločilo, marveč mu nalaga, da uporabi naslednjega izmed po vrsti navedenih kriterijev šele v primeru, da uporaba predhodnega merila ni možna. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj je sodišče mejo določilo po pravični oceni in ne denimo po zadnji mirni posesti, kot zahteva nasprotni udeleženec. Ker pa teh razlogov v sklepu prvega sodišča ni, le-tega tudi ni mogoče preizkusiti v luči pritožbenih navedb. Ob takšnem stanju pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana bistvena kršitev postopka iz 13.točke 354/2. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 (ta zakon je bilo potrebno upoštevaje določbo 498.člena sedaj veljavnega ZPP še uporabiti v tej zadevi). Iz tega razloga je bilo potrebno sklep z dne 29.4.1999 v izpodbijanem delu razveljaviti ter zadevo v tem obsegu vrniti prvemu sodišču v nov postopek. Isto usodo deli tudi izrek o stroških, čeravno je treba pritožniku pojasniti, da je bil dokaz z izvedencem potreben za določitev meje ter tako stroški izvedenine predstavljajo skupne stroške, ki jih sodišče v skladu z določbo 139.člena ZNP naloži v plačilo strankam po enakih deležih.

V novem postopku naj prvo sodišče ugotovi (ter obrazloži) katerega izmed kriterijev po 136.členu ZNP je potrebno v obravnavani zadevi uporabiti za določitev meje. Šele če bi se izkazalo, da ureditev meje po zadnji mirni posesti ni mogoča, naj mejo določi po pravični oceni.