Up-324/97

28.9.1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. z Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z. na seji senata dne 28. septembra 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 665/95 z dne 24. 6. 1997 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 513/94 z dne 7. 6. 1995 in sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote na Vrhniki, št. P 57/93 z dne 23. 12. 1993 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijano prvostopno sodbo je bilo ugodeno pritožničinemu tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da je bila sklenjena kupoprodajna pogodba za določeno stanovanje, zavrnjen pa tožbeni zahtevek na razveljavitev kupoprodajne pogodbe glede tega stanovanja, ki jo je sklenila lastnica s tretjim, na izstavitev zemljiškoknjižne listine in dovolitev vknjižbe. Drugostopno sodišče je pritožbi toženca ugodilo in prvostopno sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v delu, v katerem mu je bilo ugodeno, zavrnilo, pritožbo pritožnice pa zavrnilo. Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo. Pritožnica meni, da izpodbijane sodbe niso utemeljene. Ugotovitev sodišča, da naj bi dopis z dne 14. 11. 1991 pomenil le pojasnilo, ne pa ponudbe za sklenitev pogodbe, naj bi ne bila pravilna. Napačno naj bi bilo tudi stališče revizijskega sodišča, da navedena ugotovitev sodi v dejansko stanje in da ne gre za pravno vprašanje. Če gre za ugotovitev dejanskega stanja, pa naj bi bila glede na to, da je tako stališče zavzelo šele drugostopno sodišče, pritožnici kršena pravica do ustne obravnave in izvajanja dokazov. Izpodbijane odločbe naj bi tolerirale nezanesljivost toženke: kljub sprejeti ponudbi naj bi toženka na škodo pritožnice odstopila od pogodbe in spremenila stališče glede celovite prenove stavbe, v kateri pritožnica stanuje. S tem naj bi bilo kršeno načelo pravne varnosti. Ker naj bi druge osebe, ki stanujejo v isti stavbi, dobile v odkup nadomestna stanovanja, pritožnica pa ne, naj bi bili kršeni načeli enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Nadalje naj bi Višje sodišče v Ljubljani v sodbi št. II Cp 1496/92 z dne 24. 11. 1992 zavzelo ravno nasprotno stališče kot v izpodbijani sodbi. Napačno pa naj bi bilo tudi stališče, da je bila predvidena le delna prenova stavbe. Pritožnica predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb in vrnitev zadeve v novo odločanje.

2.Za kršitev načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) oziroma enakega varstva pravic (22. člen Ustave) očitno ne gre. Trditev, da so druge osebe, ki bivajo v isti stavbi kot pritožnica, dobile v odkup nadomestna stanovanja, je pavšalna. Eden izmed bistvenih razlogov za zavrnitev pritožničine tožbe je bilo dejstvo, da pritožnica ni podala zahteve za sklenitev kupoprodajne pogodbe glede stanovanja, na katerem je ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in naslednji - v nadaljevanju: SZ) imela stanovanjsko pravico.

3.Pritožnica ne zatrjuje, da bi tudi druge osebe, ki so kupile nadomestno stanovanje, ravnale enako, niti ne izkaže, da bi bila trditev o dejanskem nakupu takega stanovanja resnična. Očitek glede stališča iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1496/92 z dne 24. 11. 1992 pa je bil prepričljivo zavrnjen že v drugostopni sodbi.

4.Z navedbami o pravni podlagi za sklenitev kupoprodajne pogodbe glede stanovanja pritožnica izpodbija dejansko oziroma materialnopravno pravilnost izpodbijanih sodb, kar pa ne more utemeljevati ustavne pritožbe. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) je Ustavno sodišče ob preizkusu ustavne pritožbe omejeno na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, oziroma ali je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno (glej npr. sklep št. Up-103/97 z dne 26. 2. 1998 - OdlUS VII, 118). Pritožbeno in revizijsko sodišče sta izhajali s stališča, da SZ na poseben način ureja sklenitev kupoprodajne pogodbe glede stanovanj, ki so bila s tem zakonom olastninjena, in da je temeljna predpostavka za sklenitev pogodbe zahteva imetnika stanovanjske pravice. Ob upoštevanju tega stališča sta nato opredelili ravnanje pritožnice in domnevne zavezanke za sklenitev pogodbe. Pritožnica ne zatrjuje, da bi bilo navedeno stališče brez razumne pravne obrazložitve.

5.Zatrjevana kršitev načel pravne in socialne države (2. člen Ustave) ne utemeljuje kršitve ustavnih pravic, ki jih je mogoče uveljavljati z ustavno pritožbo.

6.Ker za zatrjevane kršitve ustavnih pravic očitno ne gre, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam - Lukić.

Namestnica predsednika senata:

dr. Dragica Wedam - Lukić