Jedro

Res je sicer, da pri varnostnem ukrepu odvzema predmetov njihova potencialno nedovoljena uporaba ne sme biti prezrta, vendar mora biti pred tem izpolnjen vsaj eden od pogojev v prvem odstavku 73. člena KZ-1. Teh pa sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni ugotovilo in tudi po opisu kaznivih dejanj v izreku sodbe ali morebitnih drugih podatkih v zadevi ne izhaja, da so bila obdolženima zasežena denarna sredstva kakorkoli uporabljena ali namenjena za kaznivi dejanji ali da so denarna sredstva natanko s temi kaznivimi dejanji nastala.

Izrek

I. Ob ugoditvi pritožbi zagovornika obdolženega A. A. se sodba sodišča prve stopnje za tega obdolženega, za obdolženo B. B. pa po uradni dolžnosti v odločbi o kazenskih sankcijah spremeni tako, da se jima varnostni ukrep odvzema predmetov po prvem odstavku 73. člena Kazenskega zakonika ne izreče. II. Nagrada in potrebni izdatki postavljenega zagovornika se izplačajo iz proračunskih sredstev.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je kot sodišče prve stopnje 21. 9. 2021 obdolženega A. A. in obdolženo B. B., vsakega zase spoznalo za kriva storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Obdolženemu A. A. je izreklo kazen eno leto in šest mesecev zapora, v kateri mu je po prvem odstavku 56. člena KZ-1 vštelo čas, ki ga je obdolženi prestal v priporu od 21. 4. 2021 od 15.50 ure dalje. Po tretjem odstavku 86. člena KZ-1 je bilo še odrejeno, da obdolženi izrečeno kazen zapora prestaja v odprtem zavodu. Obdolženi B. B. je bila izrečena kazen eno leto zapora, ki bo po osmem in desetem odstavku 86. člena KZ-1 izvršena z delom v splošno korist v trajanju 720 ur, ki ga mora obdolžena opraviti v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe. Izvrševanje dela v splošno korist vodi in nadzoruje Uprava za probacijo, s tem da je bilo po 63. členu KZ-1 v okviru navedenega dela odrejeno še varstveno nadzorstvo z določenim svetovalcem. Po petem odstavku 186. člena KZ-1 so bili zasežena droga in tehtnici odvzeti, po prvem odstavku 73. člena KZ-1 pa je sodišče prve stopnje obema obdolženima izreklo še varnostni ukrep odvzema predmetov, in sicer tako, da je obdolženemu A. A. odvzelo 700,00 EUR, obdolženi B. B. pa 2.720,00 EUR. Na koncu sta bila oba obdolžena po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oproščena vrnitve oziroma plačila stroškov tega postopka od 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, medtem ko je bilo za nagrado in potrebne izdatke zagovornika, postavljenega obdolženemu A. A., bržkone po prvem odstavku 97. člena ZKP sklenjeno, da se izplačajo iz proračunskih sredstev. Vse navedeno je v odločilnem vsebina izreka, izdanega v sodbi X K 14945/2021. 2. Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obdolženega A. A. zaradi odločbe o kazenski sankciji s predlogom, da sodišče druge stopnje sodbo v tem delu spremeni tako, da izrek v njegovi III. točki razveljavi in obdolženemu odvzema predmetov ne izreče. 3. Preizkus po in ob pritožbi je pokazal naslednje.

4. Po razlogih sodbe je sodišče prve stopnje obdolženima izreklo varnostni ukrep odvzema predmetov po prvem odstavku 73. člena KZ-1 zato, ker je podana subjektivna in objektivna nevarnost, da bi obdolženca glede na njuno prejšnje življenje z denarjem, ki je bil vsakemu posebej zasežen, ponovno kupila prepovedano drogo. Zagovornik obdolženega A. A. takšni ugotovitvi utemeljeno nasprotuje.

5. Res je sicer, da pri varnostnem ukrepu odvzema predmetov njihova potencialno nedovoljena uporaba ne sme biti prezrta, vendar mora biti pred tem izpolnjen vsaj eden od pogojev v prvem odstavku 73. člena KZ-1. Teh pa sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni ugotovilo in tudi po opisu kaznivih dejanj v izreku sodbe ali morebitnih drugih podatkih v zadevi ne izhaja, da so bila obdolženima zasežena denarna sredstva kakorkoli uporabljena ali namenjena za kaznivi dejanji ali da so denarna sredstva natanko s temi kaznivimi dejanji nastala. Gre za dejansko podstat, brez katere odvzema predmetov ni mogoče izreči in zlasti ne, ko so po pritožbeni obrazložitvi podane še določene, izkustveno sprejemljive okoliščine za ugotovitev, da imajo zasežena denarna sredstva drug izvor in namen od tistega, ki bi ga za zakonsko pravilni odvzem predmetov morala imeti.

6. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o kazenskih sankcijah za oba obdolžena spremenilo (prvi odstavek 394. člena ZKP). Za obdolženega A. A. je to storilo po utemeljeni zagovornikovi pritožbi, za obdolženo B. B. pa po uradni dolžnosti (387. člen ZKP), saj so razlogi, zaradi katerih je odločilo v korist prvega obdolženca, v korist tudi tej obdolženki, ki se sicer zoper sodbo ni pritožila.

7. Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 98. člena in prvem odstavku 97. člena ZKP. Sodna taksa ni bila določena, ker je bilo s to sodbo odločeno obdolžencema v korist (drugi odstavek 98. člena ZKP).