Jedro

Iz pritožbenih navedb izhaja, da ima tožena stranka tudi v šolskem letu 2016/2017 za opravljanje istovrstnih nalog zaposleno drugo učiteljico. Ta okoliščina, ki je sodišče prve stopnje ni raziskalo, ter okoliščina, da je imela tožena stranka že pred zaposlitvijo tožnice zaposlenega učitelja za istovrstno delo, nista nepomembni za presojo utemeljenosti tožničine trditve, da pri toženi stranki obstoji stalna potreba po zaposlitvi učitelja za poučevanje glasbene umetnosti in vodenje pevskih zborov. V primeru stalne potrebe po določenem delu, je namreč delodajalec dolžan sklepati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato bi moralo sodišče prve stopnje utemeljenost razloga sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen z dne 24. 8. 2015 - začasno povečan obsega dela (ki ga sicer predvideva tretja alineja 1. odstavka 54. člena ZDR-1) presojati tudi glede na okoliščino nizanja pogodb o zaposlitvi za določen čas za istovrstno delo pri toženi stranki.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da sta stranki 24. 8. 2015 sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto učitelja predmetnega pouka, za opravljanje nalog učitelja glasbene umetnosti, OPZ in MPZ in izbirnih predmetov, s krajšim delovnim časom 22 ur na teden; da se ugotovi, da je tožeči stranki 31. 8. 2016 delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na nezakonit način in ji še vedno traja; da je tožena stranka dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo, ji priznati delovno dobo za čas od 1. 9. 2016 dalje do reintegracije in ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja priznati nadomestila plač, kot bi jih prejela, če bi delala. Zavrnilo je tudi stroškovni zahtevek tožeče stranke in odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo (razen v delu, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka) se pritožuje tožnica iz vseh treh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in nekritično sledilo navedbam tožene stranke. Ta je imela v šolskih letih 2013/2014, 2014/2015 in 2015/2016 na podlagi treh pogodb o zaposlitvi za določen čas zaposlenega učitelja za opravljanje nalog glasbene umetnosti in vodenje dveh glasbenih zborov, najmanj v obsegu 14 šolskih ur na teden. Vsaj eden izmed razlogov za sklenitev dveh pogodb o zaposlitvi za določen čas s tožnico je napačen - zmanjševanje oddelkov. Ta razlog, ki naj bi ga omogočal ZOFVI, ni dokazan. Tudi če bi šlo za zmanjševanje oddelkov, bi vseeno obstajala konstantna potreba po učitelju glasbene umetnosti. Tako razlog zmanjševanje oddelka (po prvi pogodbi o zaposlitvi za določen čas) kot razlog začasno povečanega obsega dela (po drugi pogodbi o zaposlitvi za določen čas) je sodišče ugotovilo zgolj na podlagi izpovedi ravnatelja. Iz drugih dokazov (predhodna zaposlitev v šolskem letu 2013/2014, učni načrt, letni delovni načrt) je razvidna stalna potreba po delu učitelja glasbene umetnosti. Tožnici se je zaradi veriženja delovno razmerje transformiralo v nedoločen čas, ko sta potekli dve leti od zaposlitve A.A.. Tožena stranka ima tudi v šolskem letu 2016/2017 zaposleno drugo učiteljico glasbene umetnosti. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi, oziroma da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je pa zmotno uporabilo materialno pravo in zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

6. Delovno razmerje je dopustno skleniti za določen čas le izjemoma, iz zakonsko predvidenih razlogov. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (56. člen Zakona o delovnih razmerjih; ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl). Za ugotovitev, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena zakonito, mora biti razlog sklenitve ne le formalno izpolnjen, ampak tudi dejansko izkazan.

7. Med strankama ni sporno, da je tožena stranka za opravljanje nalog učitelja glasbene umetnosti ter vodenje otroškega in mladinskega pevskega zbora v šolskem letu 2013/2014 za določen čas od 1. 9. 2013 do 31. 8. 2014 zaposlila A.A., za 18 ur na teden, iz razloga zmanjšanega obsega vpisa v prihodnjih šolskih letih.

V šolskem letu 2014/2015 je za opravljanje istih nalog zaposlila tožnico, in sicer na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 9. 2014 za določen čas od 8. 9. 2014 do 31. 8. 2015, za 14 ur na teden, iz razloga zmanjševanje oddelkov.

Tudi v šolskem letu 2015/2016 je za opravljanje istih nalog zaposlila tožnico, na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 8. 2015 za določen čas od 1. 9. 2015 do 31. 8. 2016, za 22 ur na teden, iz razloga začasno povečanega obsega dela.

8. Iz pritožbenih navedb izhaja, da ima tožena stranka tudi v šolskem letu 2016/2017 za opravljanje istovrstnih nalog zaposleno drugo učiteljico. Ta okoliščina, ki je sodišče prve stopnje ni raziskalo, ter okoliščina, da je imela tožena stranka že pred zaposlitvijo tožnice zaposlenega učitelja za istovrstno delo, nista nepomembni za presojo utemeljenosti tožničine trditve, da pri toženi stranki obstoji stalna potreba po zaposlitvi učitelja za poučevanje glasbene umetnosti in vodenje pevskih zborov. V primeru stalne potrebe po določenem delu, je namreč delodajalec dolžan sklepati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato bi moralo sodišče prve stopnje utemeljenost razloga sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen z dne 24. 8. 2015 - začasno povečan obsega dela (ki ga sicer predvideva tretja alineja 1. odstavka 54. člena ZDR-1) presojati tudi glede na okoliščino nizanja pogodb o zaposlitvi za določen čas za istovrstno delo pri toženi stranki.

9. Zmotno pa pritožba razloguje o tem, kako bi treba uporabiti drugi odstavek 55. člena ZDR-1, ki delodajalcu prepoveduje t.i. veriženje - sklepanje več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja ne sme biti daljši kot dve leti. Tožnica je bila skupno pri toženi stranki zaposlena manj kot dve leti, zato ugotovitev transformacije njenega delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas po navedeni določbi ne pride v poštev. Te določbe v razmerju do tožnice ni mogoče uporabiti tako, da bi se upošteval še čas, ko je bil pri toženi stranki zaposlen A.A.. Pritožba torej zmotno navaja, da se je tožnici razmerje transformiralo v nedoločen čas, ko sta potekli dve leti od zaposlitve A.A. pri toženi stranki.

10. Tožena stranka se je v pogodbi o zaposlitvi, ki jo je sklenila z navedenim delavcem, vsaj smiselno sklicevala na razlog sklenitve iz 109. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI; Ur. l. RS, št. 12/1996 in nadalj.), ko je kot razlog sklenitve navedla zmanjšani obseg vpisa v prihodnjih šolskih letih, v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ki jo je sklenila s tožnico dne 8. 9. 2014, pa je kot razlog navedla zgolj zmanjševanje oddelkov, kar naj bi prav tako predstavljalo razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 109. členu ZOFVI. Ta v sedmem odstavku dopušča, da se, poleg primerov iz ZDR-1, pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene v primeru, če gre za predvideno zmanjšanje obsega vpisa učencev v šolo ali za spremembo javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja oziroma predmetnikov.

11. Pritožba sodišču prve stopnje glede te določbe utemeljeno očita zmotno uporabo materialnega prava, saj ni presojalo niti tega, ali naj bi šlo pri toženi stranki za zmanjšani vpis v šolo ali za spremembo programov oziroma predmetnikov. Nenazadnje pa iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja niti to, v čem naj bi se kazalo zmanjševanje oddelkov.

12. Sodišče prve stopnje je napačno dalo poudarek le številu ur, za katere so bile sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Vendar pa to, da je bil A.A. zaposlen za 18 ur na teden, tožnica v šolskem letu 2014/2015 za 14 ur na teden, v šolskem letu 2015/2016 za 22 ur na teden (nato pa naj bi se v šolskem letu 2016/2017 število ur spet zmanjšalo) niso odločilna dejstva tega spora. Zgolj to, da niha število ur učne obveznosti pri predmetu, ki se sicer vseskozi izvaja, še ne daje podlage za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

13. Tožena stranka ima vseskozi samo po en oddelek od prvega do devetega razreda. Gre za majhno šolo, s predvidljivim številom učencev v posameznem oddelku. Nihanje ur učne obveznosti v posameznem šolskem letu ne daje podlage za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po tretji alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1 (ko je ur več) oziroma po sedmem odstavku 109. člen ZOFVI (ko je ur manj). Takšno nezakonito izmenjevanje razlogov za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas bi pomenilo zlorabo tega instituta.

14. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotnih materialnopravnih izhodišč ni ugotavljalo relevantnih dejstev za odločitev v tem sporu, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani del sodbe razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP), da ob nakazani pravilni uporabi določil ZDR-1 in ZOFVI ugotovi relevantna dejstva, presodi zakonitost sklenitve pogodb o zaposlitvi za določen čas z dne 8. 9. 2014 in 24. 8. 2015 ter ponovno odloči o zahtevku.

15. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.