Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V primeru, ko je toženec mislil, da ima pooblaščenca, ki bo vložil pritožbo, je podan očitno neutemeljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Pritožbi se zavrneta ter se izpodbijana sklepa potrdita.
: Sodišče prve stopnje je s sklepom dne 5.1.2009 zavrnilo toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Z drugim sklepom pa je toženčevo pritožbo zoper sodbo kot prepozno zavrglo.
Proti obema sklepoma vlaga pritožbo toženec. Zakonskih pritožbenih razlogov uvodoma ne povzema, sodišču pa predlaga, naj ugodi najprej njegovi pritožbi zoper prvi sklep in dovoli vrnitev v prejšnje stanje, posledično pa nato ugodi tudi njegovi pritožbi proti zavrženju pritožbe zoper sodbo. Ne soglaša s stališčem sodišča, da je razlog za vrnitev v prejšnje stanje očitno neupravičen. Pojasnjuje, da je brezplačna pravna pomoč prenehala tedaj, ko je toženec izgubil status brezposelne osebe, ker se je zaposlil. Kasneje je znova postal brezposeln, ter je glede na lastno osebno strukturiranost in zorganiziranost, menil (zmotno), da mu je pravica do brezplačne pravne pomoči ponovno pripadla. Iz tega razloga meni, da je podal upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Pritožbi nista utemeljeni.
Neizpodbijana dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje je, da je bil toženec z odločbo Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. Bpp 84/2005 z dne 3.7.2008 obveščen, da mu je pravica do brezplačne pravne pomoči prenehala. Iz takšne ugotovitve sledi pravni sklep, da ni imel toženec nobenega utemeljenega in objektivnega razloga za zmotno prepričanje, da ima še vedno pooblaščenko, ki bo v njegovem imenu vložila pravno sredstvo. Takšen sklep še utrjujejo preostale ugotovljene okoliščine: da je bil vabljen na narok, da je osebno prejel sodbo ter da je (prav nič skrbno) to sodbo prinesel odvetnici D.K. šele 18 dni po tem, ko jo je prejel. Vse kar pravi v pritožbi, bi utegnilo sicer pojasnjevati njegovo izrazito malomarnost – nikakor pa takšna pritožbena razlaga te malomarnosti ne more opravičevati. Prav upravičenost razloga pa je odločilna okoliščina, na katero pravilo iz 116. člena ZPP (1) navezuje utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Odločitev sodišča prve stopnje, da se ta zavrne, je pravilna. To posledično pomeni, da je pravilna tudi ugotovitev o prepozni pritožbi ter odločitev o njenem zavrženju.
Ker pritožbi nista utemeljeni, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče obe pritožbi zavrnilo ter izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 do Ur. l. RS, št. 45/2008).