Jedro

Smiselno nasprotni udeleženec poskuša prikazati obstoj navidezne kupne pogodbe, v delu, ki se nanaša na predlagateljico, torej obstoj pogodbe, ki naj bi jo predlagateljica sklenila le kot t.i. "slamnata" kupka (primerjaj tudi njegove pritožbene trditve : da naj bi jo on le "formalno vključil v pogodbo"). Za verjetnost obstoja takšne - delno navidezne pogodbe pa bi moral nasprotni udeleženec zatrjevati vsaj še to, da so tudi prodajalca in predlagateljica soglašali, da predlagateljica nastopa le kot navidezna kupka in da je torej dejansko on izključni kupec in upravičenec do pridobitve lastninske pravice ali pa bi moral vsaj zatrjevati njun medsebojni dogovor, da postane izključni lastnik sporne nepremičnine le on. Moral bi v teh smereh tudi ponuditi ustrezne indice oz. dokaze. Navidezna pogodba, ki prikriva drugo oz. drugačno pogodbo - je namreč sklenjena le ob predpostavki, da so pogodbene stranke soglašale, da posel nastane le na videz. Čim ni soglasja o tej okoliščini, ne gre za navidezno pogodbo v smislu 66. člena ZOR in pogodba praviloma povzroči tiste pravne učinke, ki izhajajo iz njenega besedila - v spornem primeru - torej tudi to, da je na podlagi sporne kupne pogodbe tudi predlagateljica kupka sporne nepremičnine in da je od prodajalcev pridobila pravico, da se v zemljiški knjigi vpiše solastninska pravica tudi na njeno ime (člen 99/1 ZOR); morebitni miselni pridržek enega od pogodbenikov pa na izjavljeno voljo ne vpliva (v našem pravnem redu uveljavljena teorija izjave pri sklepanju pogodb - primerjaj tudi člen 28 ZOR).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe, da se predlagateljici prepove obremenitev ali odtujitev njej do 1/2 lastnega deleža na hiši J... 14 v L..., stoječi na parc. štev. 833/6 k.o. B..., stavbišče s stanovanjsko stavbo 91 m2, dvorišče 144 m2 in se ta prepoved vpiše v zemljiški knjigi pri vl. štev. 306 k.o. B..., po odpisu parcele 833/6 k.o. B... v nov zemljiškoknjižni vložek pa pri novem vložku, v katerem bo ta parcela vpisana.

Proti navedenemu sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa spremeni tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa, naj sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Poudarja, da je verjetno izkazal terjatev že s tem, da je le dva tedna pred nakupom sporne nepremičnine prodal svoje stanovanje in dobil več denarja, kot pa je stala sporna nepremičnina. Le ker je s predlagateljico živel v izvenzakonski skupnosti, jo je formalno vključil v pogodbo o nakupu sporne nepremičnine. Možnost, da je bila prodaja ene in nakup druge nepremičnine po pol meseca le naključje, je le teoretična. Nevložitev tožbe tudi ni razlog za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe. Nedvomno za predlagateljico tudi ne bi nastala nobena škoda z izdajo predlagane začasne odredbe.

Pritožba ni utemeljena.

Nasprotni udeleženec verjetnost obstoja terjatve utemeljuje s trditvami, da je postal izključni lastnik sporne nepremičnine, kljub okoliščini, da je kot kupka na pogodbi navedena in podpisana tudi predlagateljica, - ker naj bi namreč le on prispeval sredstva za njen nakup. Takšne trditve pa ne zadostujejo niti za verjeten izkaz njegove - za sedaj še - le zatrjevane terjatve. Smiselno nasprotni udeleženec poskuša prikazati obstoj navidezne kupne pogodbe, v delu, ki se nanaša na predlagateljico, torej obstoj pogodbe, ki naj bi jo predlagateljica sklenila le kot t.i. "slamnata" kupka (primerjaj tudi njegove pritožbene trditve : da naj bi jo on le "formalno vključil v pogodbo"). Za verjetnost obstoja takšne - delno navidezne pogodbe pa bi moral nasprotni udeleženec zatrjevati vsaj še to, da so tudi prodajalca in predlagateljica soglašali, da predlagateljica nastopa le kot navidezna kupka in da je torej dejansko on izključni kupec in upravičenec do pridobitve lastninske pravice ali pa bi moral vsaj zatrjevati njun medsebojni dogovor, da postane izključni lastnik sporne nepremičnine le on. Moral bi v teh smereh tudi ponuditi ustrezne indice oz. dokaze. Navidezna pogodba, ki prikriva drugo oz. drugačno pogodbo - je namreč sklenjena le ob predpostavki, da so pogodbene stranke soglašale, da posel nastane le na videz. Čim ni soglasja o tej okoliščini, ne gre za navidezno pogodbo v smislu 66. člena ZOR in pogodba praviloma povzroči tiste pravne učinke, ki izhajajo iz njenega besedila - v spornem primeru - torej tudi to, da je na podlagi sporne kupne pogodbe tudi predlagateljica kupka sporne nepremičnine in da je od prodajalcev pridobila pravico, da se v zemljiški knjigi vpiše solastninska pravica tudi na njeno ime (člen 99/1 ZOR); morebitni miselni pridržek enega od pogodbenikov pa na izjavljeno voljo ne vpliva (v našem pravnem redu uveljavljena teorija izjave pri sklepanju pogodb - primerjaj tudi člen 28 ZOR).

Takšnih zgoraj predstavljenih odločilnih - pravotvornih dejstev, ki bi izkazovale verjetnost utemeljenosti njegovega zahtevka po izključni lastninski pravici, nasprotni udeleženec ne zatrjuje, predlagateljica pa po drugi strani v nasprotju z njim celo zatrjuje, da je ona plačala celotno kupnino. Zato niti na stopnji verjetnosti zatrjevana terjatev na ugotovitev, da je on izključni lastnik sporne nepremičnine, ne more biti izkazana, že iz opisanih razlogov. V pritožbi ponovljene trditve, da sta bili kupoprodajna pogodba za sporno nepremičnino ter kupoprodajna pogodba, na podlagi katere je prodal svoje stanovanje, iz izkupička pa plačal kupnino za sporno nepremičnino, sklenjeni v kratkem času - ena za drugo, so za oceno te predpostavke za izdajo začasno odredbo, tedaj pravno nepomembne in same po sebi ne morejo predstavljati ustrezne trditvene podlage za morebitni zahtevek, ki bi ga nasprotni udeleženec v morebitnem pravdnem postopku uperil zoper predlagateljico, kot tudi pravilno izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa. Zgolj z opisanimi trditvami svoje izključne lastninske pravice na sporni nepremičnini nasprotni udeleženec niti na stopnji verjetnosti ne more izkazati.

Sodišče prve stopnje je tedaj pravilno ugotovilo pomanjkanje izkazanosti temeljne oz. prve predpostavke za izdajo predlagane začasne odredbe iz 1. odstavka 272. člena ZIZ in je zato predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnilo. Pritožbenemu sodišču se zato tudi ni bilo potrebno ukvarjati s tistimi pritožbenimi očitki, ki izpodbijanemu sklepu očitajo pomanjkanje razlogov o zatrjevanih drugih predpostavkah za izdajo začasne odredbe (nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena oz. da naj bi predlagateljici z njeno izdajo nastala le neznatna škoda). Zato je sodišče druge stopnje ob nadaljnji ugotovitvi, da tudi niso izkazane kakšne procesne kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, moralo zavrniti neutemeljeno pritožbo tožeče stranke in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 1. odstavka 365. člena ZPP in 353.člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in členom 15 ZIZ).