Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
157. člen ZPP določa, da če tožena stranka ni dala povoda za tožbo (prvi pogoj) in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari (drugi pogoj), ji mora tožnik povrniti pravdne stroške. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da se je toženka spustila v obravnavanje glavne stvari, saj je nasprotovala obstoju obveznosti, ki jo ima kot zastavna dolžnica v razmerju do tožnice, zato ni mogoče zaključiti, da je pripoznala tožbeni zahtevek preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari.
I. Pritožbi se ugodi in se spremeni izpodbijani sklep o stroških v II. točki izreka sodbe na podlagi pripoznave tako, da glasi: ″Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni po prejemu sklepa sodišča druge stopnje povrniti 409,00 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.‶
II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 66,00 EUR v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.
1. Z uvodoma navedeno sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju: toženka) dolžna priznati, da je tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnica) upravičena zahtevati poplačilo svojih terjatev po dveh kreditnih pogodbah v skupnem znesku 28.405,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 9. 2020 dalje do plačila iz v izreku navedenih zastavljenih nepremičnin. In sicer do najvišjega zneska 200.000,00 EUR in da je toženka dolžna dopustiti poplačilo te terjatve z izvršbo na zastavljenih nepremičninah (I. točka izreka). Tožnici je naložilo, da je dolžna v 15 dneh od vročitve sodbe povrniti toženki stroške postopka v znesku 1.628,03 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).
2. Zoper sklep o stroških v II. točki izreka sodbe na podlagi pripoznave se pritožuje tožnica. Izrecno se pritožuje iz razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja po 1. in 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, vendar pa iz njenih pritožbenih navedb izhaja, da se v bistvenem pritožuje iz razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano točko izreka spremeni tako, da se plačilo stroškov pravdnega postopka naloži toženki, oziroma podredno, da sodišče druge stopnje II. točko izreka razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ob tem priglaša še stroške pritožbenega postopka. Pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju.
3. Pritožba je bila vročena toženki po pooblaščenki. Odgovora ni podala.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Tožnica utemeljeno opozarja na zmotno uporabo materialnopravne določbe 157. člena ZPP. Slednja določa, da če tožena stranka ni dala povoda za tožbo (prvi pogoj) in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari (drugi pogoj), ji mora tožnik povrniti pravdne stroške. Oba pogoja morata biti izpolnjena komulativno.
6. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da se je toženka tako v odgovoru na tožbo, kot tudi v nadaljnji pripravljalni vlogi, spustila v obravnavanje glavne stvari, saj je nasprotovala obstoju obveznosti, ki jo ima kot zastavna dolžnica v razmerju do tožnice. Med drugim je toženka v svojih vlogah zatrjevala, da ni podpisnica zastavne pogodbe, ki predstavlja podlago za vpisano maksimalno hipoteko, niti kreditnih pogodb, s katerimi je bilo dogovorjeno, da se zavarujejo z že vpisano maksimalno hipoteko. V dokaz svojih trditev je predlagala tudi izvedbo posameznih dokazov. Ravno zaradi nasprotovanja toženke tožbenemu zahtevku je sodišče prve stopnje razpisalo in 24. 9. 2020 tudi izvedlo prvi narok za glavno obravnavo, na katerem pa je toženka tožbeni zahtevek nato pripoznala, kot je obrazloženo v sodbi sodišča prve stopnje.
7. Tožnica posledično v pritožbi utemeljeno navaja, da ni mogoče zaključiti, da je toženka pripoznala tožbeni zahtevek preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, zato je obrazložitev sodišča prve stopnje, da je toženka upravičena do povrnitve pravdnih stroškov – ker ni dala povoda za tožbo in je pripoznala tožbeni zahtevek na prvem naroku za glavno obravnavo – napačna, saj nista komulativno izpolnjena oba pogoja, kot ju zahteva 157. člen ZPP. O stroških postopka je zato potrebno odločiti ob upoštevanju določbe 154. člena ZPP, ki v prvem odstavku določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške.
8. Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep o stroških v II. točki izreka sodbe spremenilo (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP). Tožnici je sodišče druge stopnje priznalo 1/3 plačane sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje po tarifni številki 1111 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) v znesku 409,00 EUR, kot je to zahtevala na prvem naroku za glavno obravnavo. Te stroške je toženka dolžna plačati v roku 15 po prejemu pisnega odpravka sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila (I. točka izreka).
9. Ker je tožnica uspela s pritožbo, je upravičena tudi do stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je ob upoštevanju predloženega stroškovnika tožnici priznalo strošek sodne takse za pritožbo po tarifni številki 3009 ZST-1 v znesku 66,00 EUR, kar je toženka dolžna plačati v roku 15 po prejemu pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila (II. točka izreka).