Jedro

O stroških toženca je sodišče prve stopnje že odločilo s pravnomočnim sklepom o ustavitvi in stroških. Tožnik ima prav, da je z izpodbijanim sklepom in ponovno odločitvijo o stroških toženca sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če je odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno ali o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava. V skladu s tretjo točko 365. člena ZPP je zato sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 311,10 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožeča stranka (tožnik) dolžna toženi stranki (tožencu) v roku 15 dni od prejema sklepa povrniti pravdne stroške v višini 783,61 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi, tožencu pa naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka, podredno, da izpodbijani sklep spremeni oziroma zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožnik navaja, da je dne 2. 3. 2023 tožbo v predmetnem postopku umaknil in predlagal, da se postopek ustavi. Toženec je z vlogo z dne 31. 3. 2023 podal soglasje k umiku tožbe in priglasil svoje pravdne stroške. Sodišče prve stopnje je nato izdalo sklep II P 118/2021 z dne 18. 4. 2023 (ki je postal pravnomočen dne 19. 5. 2023). Odločilo je, da se postopek ustavi in je tožnik dolžan v 15-tih dneh povrniti tožencu pravdne stroške v znesku 672,60 EUR. Tožnik je te stroške tudi poravnal dne 18. 5. 2023. Sodišče je z izpodbijanim sklepom odločalo o povrnitvi pravdnih stroškov toženca, o katerih je že odločeno s pravnomočnim sklepom o ustavitvi in stroških. Sodišče o pravnomočno razsojeni zadevi ne more ponovno odločati, saj je na svojo pravnomočno odločitev vezano, zato je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Sodišče je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Podredno tožnik še opozarja, da je sklep nepravilen tudi v delu, ko tožencu priznava stroške 22 % davka na dodano vrednost za opravljene odvetniške storitve, saj toženec takšnega davka ni priglasil oziroma povrnitev takšnih stroškov ni zahteval. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožnik utemeljeno navaja, da je po umiku tožbe, h kateremu je toženec podal soglasje dne 31. 3. 2023 in priglasil svoje pravdne stroške v tem postopku, sodišče prve stopnje 18. 4. 2023 izdalo sklep o ustavitvi in stroških, s katerim je sklenilo, da se postopek ustavi in je tožnik dolžan v 15-tih dneh povrniti tožencu njegove pravdne stroške v znesku 672,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sklep z dne 18. 4. 2023 je postal pravnomočen dne 19. 5. 2023 (l. št. 32 spisa).

5. O stroških toženca je torej sodišče prve stopnje že odločilo s pravnomočnim sklepom o ustavitvi in stroških. Tožnik ima prav, da je z izpodbijanim sklepom in ponovno odločitvijo o stroških toženca sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če je odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno ali o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava. V skladu s tretjo točko 365. člena ZPP je zato sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo.

6. Tožnik je s pritožbo uspel, zato mu je toženec dolžan povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka. Ti predstavljajo stroške za sestavo pritožbe (od vrednosti v pritožbi izpodbijanega predmeta) v višini 250 odvetniških točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR znaša 150 EUR. Materialni stroški znašajo 3 EUR, 22 % DDV pa 33,66 EUR. Vsi potrebni stroški pritožbenega postopka, ki jih je toženec dolžan povrniti tožniku, tako znašajo 186,66 EUR. Sodišče druge stopnje pa tožniku ni priznalo stroška za posvet s stranko, ki je zajet že v sestavi pritožbe. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. členom ZPP.