Jedro

Upoštevaje vsebino pritožbe toženka uveljavlja absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj smiselno zatrjuje, da se ni mogla opredeliti do dopolnitve tožbe (do tožničinih trditev), ker ji dopolnitev tožbe in poziv za odgovor na dopolnitev nista bila vročena. Pritožbeni očitek v tej smeri ni utemeljen. Kot je pravilno ugotovljeno v izpodbijani sodbi iz spisa (povratnice na l. št. 31) izhaja, da je toženka obe omenjeni pisanji prejela 8.9.2020 in nato v danem roku na dopolnitev tožbe ni odgovorila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo (I.), da je tožena stranka (toženka) v roku 8 dni dolžna tožeči stranki (tožnici) plačati 421,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 92,62 EUR od 9.12.2019 dalje do plačila, od zneska 86,52 EUR od 24.11.2019 dalje do plačila, od zneska 168,31 od 21.10.2019 dalje do plačila in od zneska 73,86 EUR od 8.7.2019 dalje do plačila ter da ji je v istem roku dolžna povrniti 44,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.5.2020 dalje do plačila in (II.) še 220,66 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov, slednjih v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper predmetno sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, naj pritožbeno sodišče „zadevo vrne v novo sojenje z napotilom, naj sodišče prve stopnje toženki vroči navedbe, ki jih je podala tožnica“. V pritožbi navaja, da je v celoti napačno ugotovljeno dejansko stanje, saj ne drži, da bi Pogodba št. .../2016 z dne 27.6.2016 bila aktualna še v letu 2019. Pravdni stranki sta poslovno sodelovali v letih 2016 in 2017, potem pa je bilo poslovno sodelovanje sporazumno zaključeno. Vrednost storitev je sporna, saj je tožnica storitve opravila preden se je dogovorila za ceno. Tožnica se sklicuje, da je storitve naročila B. K.. Le-ta ni imela nobenih pristojnosti za naročanje in je račun z dne 23.9.2019 sporen. Sporni so tudi drugi računi. Navedbe v sodbi izvirajo iz navedb tožnice, ki pa jih toženka nima, zato jih v celoti prereka. Dolg ni pravilno ugotovljen. Posledično je zmotno uporabljeno materialno pravo. Toženka ni prejela niti dopolnitve tožbe niti poziva za odgovor na dopolnitev tožbe. 15.1.2021 je prejela le predmetno sodbo in se šele iz nje seznanila s tožničinimi trditvami. Predmetno pomeni bistveno kršitev pravil postopka.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma velja opozoriti, da se sme po prvem odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odločba v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani spor, izpodbijati samo iz razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Povedano drugače, predmetna sodba se ne more izpodbijati iz razlogov relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer zadnje vključuje tudi zmotno dokazno oceno sodišča prve stopnje.

6. Upoštevaje vsebino pritožbe toženka uveljavlja absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj smiselno zatrjuje, da se ni mogla opredeliti do dopolnitve tožbe (do tožničinih trditev), ker ji dopolnitev tožbe in poziv za odgovor na dopolnitev nista bila vročena. Pritožbeni očitek v tej smeri ni utemeljen. Kot je pravilno ugotovljeno v izpodbijani sodbi iz spisa (povratnice na l. št. 31) izhaja, da je toženka obe omenjeni pisanji prejela 8.9.2020 in nato v danem roku na dopolnitev tožbe ni odgovorila.

7. Pritožbeni očitki v sporu majhne vrednosti, ki se nanašajo na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, so iz zgoraj pojasnjenih razlogov v pritožbeni fazi sojenja neupoštevni in jim zato ni mogoče slediti. Ker je ugotovljeno relevantno dejansko stanje razvidno že iz izpodbijane sodbe, ga pritožbeno sodišče na tem mestu ne bo povzemalo. Sodišče prve stopnje je na podlagi konkretnih okoliščin primera pri odločitvi o tožbenem zahtevku tudi povsem pravilno uporabilo materialno pravo.

8. Po ugotovitvi, da v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, da deloma niso upoštevni in da niso podane niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega ter procesnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

9. Pritožnica pritožbenih stroškov ni priglasila.