Jedro

Za izdajo gradbenega dovoljenja upravni organ ne potrebuje soglasja prizadetih strank.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 258/96-8 z dne 10.4.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 8.1.1996, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Oddelka za varstvo okolja, urejanje prostora ter promet in zveze Občine M. z dne 12.8.1994. Z navedeno odločbo je prvostopni upravni organ investitorki D.Š. (prizadeta stranka) dovolil gradnjo-uredit-ev frizerskega salona v zgradbi na zemljišču par. št. 1801 k.o. T..

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je v zadevi sporno gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano investitorki za gradnjo - ureditev frizerskega salona. Po presoji sodišča ni utemeljen tožbeni ugovor, da lokacijsko dovoljenje (z dne 17.11.1993) še ni pravnomočno. Tožnik je dne 19.1.1994 umaknil pritožbo zoper lokacijsko dovoljenje z dne 5.1.1994 in pristojni organ je dne 9.2.1994 izdal sklep o ustavitvi pritožbenega postopka zoper lokacijsko dovoljenje. Zoper navedeni sklep, ki ga j-e tožnik prejel dne 18.2.1994, se tožnik ni pritožil, zato je tožena stranka utemeljeno ugotovila, da je lokacijsko dovoljenje postalo pravnomočno. Zmotno je njegovo mnenje, da upravni organ ni mogel izdati gradbenega dovoljenja brez njegovega soglasja. Upravni organ pri izdaji gra-dbenega dovoljenja na stališča prizadetih strank v postopku ni vezan oziroma za izdajo gradbenega dovoljenja ne potrebuje soglasja prizadetih strank. Tožnik lahko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja uveljavlja le tiste razloge oziroma ugovore, ki se nanašajo nanj. Zato so neutemeljeni tudi tisti tožbeni ugovori, ki se nanašajo na neudeležbo krajevne skupnosti in drugih morebitnih prizadetih strank v tem postopku.

V vlogi, ki jo je sodišče štelo kot pritožbo, tožnik navaja, da se z izpodbijano sodbo ne strinja. Smiselno ponovi tožbene navedbe.

Zapisnik je res podpisal, ker ni bil pazljiv, da je v njem zapisano, da umika pritožbo zoper lokacijsko dovoljenje. Soglasja za izdano gradbeno dovoljenje ni nikoli dal. Z izdajo gradbenega dovoljenja se ne strinja tudi krajevna skupnost in druge prizadete stranke. Navaja še, da ga sodišče prve stopnje ni povabilo na glavno obravnavo. V izpodbijani sodbi je, p-o njegovem mnenju, pravni pouk pomanjkljiv, saj ni razvidno, na katero sodišče naj se stranka pritoži. Prosi, da se "preveri pravičnost sodbe" in se zadevo vrne v ponovno presojo in obravnavo upravnim organom.

Tožena in prizadeta stranka na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

V zadevi gre za izdajo gradbenega dovoljenja, pri čemer sta tožena stranka in sodišče prve stopnje presodila, da so glede na določbo 78. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86, Uradni list RS, št. 71/93, 59/96, v nadaljevanju ZGO), veljavnega v času izdaje odločbe prvostopnega organa, pristojnega za izdajo gradbenega dovoljenja, izpolnjeni vsi pogoji. Glede na navedeno tožnik ne more uspeti z v pritožbi ponovljenim tožbenim ugovorom, da ni dal soglasja za gradnjo spornega objekta in da takšnega soglasja tudi ni dala krajevna skupnost. Ta ugovor sta pravilno zavrni-la že tožena stranka in sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče z navedenimi razlogi soglaša. Tožnik očita sodišču prve stopnje, da v zadevi ni razpisalo glavne obravnave. Prvostopno sodišče je presodilo, da je bilo dejansko stanje v upravnem postopku pravilno in popolno ugotovljeno in je na tej podlagi presodilo zakonitost izpodbijanega akta na seji, tožnik pa glavne obravnave v tožbi niti ni zahteval. Zato pritožbeno sodišče zavrača ugovor v zvezi s tem, saj odločanje brez glavne obravnave ni vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.

Pritožbeno sodišče zavrača tudi pritožbeno trditev, da je v izpodbijani sodbi pravni pouk pomanjkljiv, saj je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijane sodbe izrecno navedlo, da se pritožba vloži pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Oddelku v Mariboru in pri tem navedlo tudi naslov sodišča. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo tudi glede kršitev in napak, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Ker do takšnih kršitev in napak, po presoji pritožbenega sodišča, ni prišlo, je pritožbo, na podlagi 73. člena ZUS, zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.