Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Voznik, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni pa bilo izvršeno na podlagi 202.d člena ZP-1, ima poseben položaj, saj lahko v preizkusni dobi in vse do izdaje sklepa, da se izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izvrši, sodeluje v cestnem prometu kot voznik motornega vozila in se torej tudi lahko znajde v položaju, ko mu je zaradi kršitve določb cestnoprometnih predpisov mogoče izreči sankcijo kazenskih točk v številu, ki ima za posledico izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pritrditi je zato treba stališču sodišča prve stopnje, da je hkratno vodenje dveh postopkov, torej postopka dokončne odločitve o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja z izdajo sklepa, da se izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izvrši, kot določa 1. odstavek 202.e člena ZP-1 prej in sedaj veljavnega ZP-1 in vodenje postopka o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi novega prekrška, kot določa 1. odstavek 202.č člena v zvezi s 3. odstavkom 22. člena ZP-1, pravno nevzdržno, saj bi zaradi pravne praznine (ZP-1 pred dopolnitvijo ZP-1H v 5. odstavku 202e. člena te pravne situacije ni urejal) prišlo do neenakega obravnavanja enakih situacij.
Pritožba storilke M.M. se kot neutemeljena zavrne.
Storilka je dolžna kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso v znesku 20,00 EUR v petnajstih dneh od vročitve poziva za plačilo takse.
Okrajno sodišče v Piranu je z izpodbijanim sklepom storilki M.M. preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Piranu z dne 21.6.2012 št. EPVD 1 ter odločilo, da se čas trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, (od 21.7.2013 do 31.7.2013) všteje v čas, v katerem lahko storilka ponovno pridobi vozniško dovoljenje. Storilki je naložilo tudi plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR, ki jo mora plačati v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa.
Zoper takšen sklep je storilka vložila pritožbo, kot navaja, iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi v celoti.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnica meni, da preklic veljavnosti vozniškega dovoljenja ni zakonit, ker ni pravne podlage za tako odločbo. V primeru pravne praznine, torej neveljavnosti zakonskih določb, velja pravilo, da se odloča v prid obsojenca in ne v njegovo škodo. Prekršek je bil storjen po preteku preizkusne dobe, zato tudi kazenske točke ne morejo biti osnova za odločitev. Kot navaja, ZP-1H te pravne situacije sploh ni urejal in ni mogoče, da bi prišlo do urejanja pravne situacije, za katere pravna določila v tem času ne veljajo.
Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve, ki jo je opravilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti na podlagi določbe 159. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, da storilki prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pravilna. Voznik, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni pa bilo izvršeno na podlagi 202.d člena ZP-1, ima poseben položaj, saj lahko v preizkusni dobi in vse do izdaje sklepa, da se izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izvrši, sodeluje v cestnem prometu kot voznik motornega vozila in se torej tudi lahko znajde v položaju, ko mu je zaradi kršitve določb cestnoprometnih predpisov mogoče izreči sankcijo kazenskih točk v številu, ki ima za posledico izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pritrditi je zato treba stališču sodišča prve stopnje, da je hkratno vodenje dveh postopkov, torej postopka dokončne odločitve o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja z izdajo sklepa, da se izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izvrši, kot določa 1. odstavek 202.e člena ZP-1 prej in sedaj veljavnega ZP-1 in vodenje postopka o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi novega prekrška, kot določa 1. odstavek 202.č člena v zvezi s 3. odstavkom 22. člena ZP-1, pravno nevzdržno, saj bi zaradi pravne praznine (ZP-1 pred dopolnitvijo ZP-1H v 5. odstavku 202e. člena te pravne situacije ni urejal) prišlo do neenakega obravnavanja enakih situacij. Drugačna razlaga, ki jo ponuja pritožnica, bi namreč pomenila, da bi lahko storilec, ki mu je bilo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izrečeno a neizvršeno, do izdaje sklepa, da se izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izvrši (tega izda sodišče glede na določbo 1. odstavka 202.e člena ZP-1 po uradni dolžnosti po izteku enega leta od poteka preizkusne dobe) ponavljal hujše cestnoprometne prekrške, storilcu pa bi bilo ob izdaji sklepa, v skladu z isto določbo ZP-1 pred spremembo, treba iz skupne evidence kazenskih točk izbrisati vse kazenske točke. Po presoji pritožbenega sodišča, odločitev o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v roku enega leta po preizkusni dobi, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi, tudi ni storilki v škodo. Glede na to, da je znotraj enega leta po preizkusni dobi, torej še pred izdajo sklepa, da se izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izvrši, storila nov prekršek zaradi katerega ji je bilo izrečeno število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, bi jo namreč takšna sankcija doletela tudi, če bi prišlo najprej do izdaje takšnega sklepa. Posledica ponovnega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pa bi za storilko glede na določbo 58. člena Zakona o voznikih (ZVoz) pomenila tudi daljše obdobje, ko bo lahko ponovno pridobila vozniško dovoljenje. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče storilkino pritožbo zavrnilo (168. člen v zvezi s 3. odstavkom 163. člena ZP-1).
Ker storilka s pritožbo ni uspela, ji je višje sodišče na podlagi 1. odstavka 147. člena ZP-1 naložilo kot stroške pritožbenega postopka plačilo sodne takse v znesku 20,00 EUR (tarifna številka 8407 ZST-1), ki jo mora plačati v 15 dneh od vročitve poziva za plačilo takse, sicer se prisilno izterja.