Jedro

Predlagateljica začasne odredbe ni konkretizirala škode, ki bi ji nastala kot posledica izvršitve sklepa nadzornega sveta, katerega zadržanje je predlagala z začasno odredbo. Zato ni izkazala pogoja za izdajo začasne odredbe.

Izrek

Pritoža se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je tožeča stranka predlagala, da se zadrži izvajanje dveh sklepov nadzornega sveta H. d.o.o.. Proti tej odločitvi je tožeča stranka vložila pritožbo in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in samo izda začasno odredbo, s katero zadrži izvajanje sklepov nadzornega sveta. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Pritožba ni utemeljena. Pri preiskusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih razlogov je sodišče druge stopnje ugotovilo, da pritožnik neutemeljneo zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ki je odločilno za odločitev o predlagani začasni odredbi. Sodišče druge stopnje se strinja z vsemi ugotovitvami in zaključki sodišča prve stopnje, s katerimi je zavrnilo predlog za začasno odredbo in se v izogib ponavljanju nanje tud sklicuje. V zvezi s pritožbenimi trditvami tožeče stranke pa dodaja, da pritožnik neutemeljeno opozarja na sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V Pg 91/99-18 z dne 17.4.2000, saj je bila ta razveljavljena s sklepom Višjega sodišča v Lubljani, opr. št. I Cpg 625/2000 z dne 10.8.2000. V času izdaje izpodbijanega sklepa o zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno. Sodišče druge stopnje se tudi strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da bi z začasno odredbo, s katero je predlagano le zadržanje sklepov o imenovanju novega v.d. direktorja, ne pa zadržanje sklepov o razrešitvi prejšnjega v.d. direktorja, prišlo pri toženi stranki do negotovega položaja glede pooblaščenca za zastopanje, s čimer pa je izkazana nevarnost za normalno poslovanje tožene stranke. Dejstvo, da je tožeča stranka pred sodiščem vložila predlog za imenovanje generalnega direktorja tožene stranke, nima nobenega vpliva na odločitev o predlagani začasni odredbi. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da je tožeča stranka podala prepavšalne navedbe o nastanku nenadomestljive škode tožeči stranki brez izdaje začasne odredbe. Sodišče druge stopnje se povsem strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka morala verjetno izkazati grozečo škodo, torej konkretizirati škodo, ki bi nastala kot posledica izvršitve sklepa, katerega zadržanje predlaga. Sodišče druge stopnje se tako strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe. Pritožba je tako neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.