Jedro

Rok za vložitev tožbe zoper dokončno odločbo toženca je potekel, preden je bila sodišču posredovana tožba, ki jo je tožnica zmotno naslovila direktno na toženca. Iz tega razloga jo je sodišče kot prepozno utemeljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica zaradi bistvene kršitve pravil postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pojasnjuje, da ji je bila dokončna odločba toženca z dne 4. 1. 2011 vročena 8. 1. 2011, kar izhaja iz podpisane vročilnice, ki se nahaja v spisu. Tožnica je dne 19. 1. 2011 pri tožencu vložila vlogo, ki jo je naslovila „ugovor na odločbo št. .... Toženec je tožnico pozval, da pisno sporoči, ali naj se njena vloga z dne 7. 1. 2011 šteje za tožbo. Dne 6. 2. 2011 je tožnica podala odgovor, naj se njena vloga obravnava kot tožba. Zato jo je toženec dne 14. 2. 2011 posredoval sodišču, ki jo je prejelo dne 17. 2. 2011. Nato je delovno in socialno sodišče tožnico s sklepom z dne 22. 2. 2011 pozvalo, da tožbo dopolni tako, da navede tožečo in toženo stranko s polnim nazivom in naslovom, predloži izpodbijano odločbo v izvirniku ali overjenem prepisu in opredeli tožbeni zahtevek, o katerem naj odloči sodišče, vse v roku 15 dni. Tožnica je predmetni sklep prejela 23. 2. 2011 in jo na sodišče pravočasno posredovala dopolnitev tožbe dne 9. 3. 2011. Tožnica pojasnjuje, da do dne 9. 3. 2011 ni imela pooblaščenca in se je tako v postopku zastopala sama in temu primerno vlagala laične vloge. Sklicuje se na na nevednost kot razlog za vložitev tožbe pri nepristojnem organu. ZPP dopušča omilitev strogega režima spoštovanja rokov, če je bilo vložitev predmetne tožbe pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati nevednosti tožnice. To pa je v konkretnem primeru mogoče, saj je tožnica fizična oseba in tožbe ni vložila po pravno kvalificiranem pooblaščencu, temveč sama, ki pa glede na svojo izobrazbo ni pravno kvalificirana. Tožnica je samostojna podjetnica in se ukvarja z izobraževanjem na področju plesne kulture. Zato od nje ni bilo mogoče pričakovati vedenja o tem, kateri organ oziroma sodišče je stvarno pristojno za obravnavanje njene tožbe. Nadalje tožnica opozarja, da jo je toženec dne 14. 2. 2011 obvestil, da je njeno vlogo, kot tudi njeno dopolnitev vloge, odstopil pristojnemu sodišču. Glede na dejstvo, da tožnica takrat v postopku še ni imela pooblaščenca, je utemeljeno menila, da je s tem pravočasno vložila tožbo pri pristojnem sodišču. Še več, kasneje jo je pristojno sodišče, s katerim mu je bila tožba posredovana, s sklepom pozvalo k dopolnitvi tožbe. Tožnica meni, da je le-to ne bi pozvalo k dopolnitvi, v kolikor bi bilo mnenja, da je tožba vložena prepozno, kar je bilo sodišču dne 22. 4. 2011, ko je tožnico pozvalo k dopolnitvi, nedvomno znano. V kolikor bi sodišče štelo, da je bila tožba vložena prepozno, tožnice sigurno ne bi pozivalo k dopolnitvi njene tožbe, v kateri je morala med drugim konkretizirati svoj tožbeni zahtevek, ampak bi le-to že takrat zavrglo. Konkretizacija tožbenega zahtevka je namreč potrebna takrat, ko se sodišče že spusti v vsebinsko presojo stvari, torej ko so podane formalne predpostavke za obravnavo tožbe, med drugim pravočasnost, ki so pogoj, da se zadeva presoja še vsebinsko. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 72. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) v zvezi z 2. točko 1. odstavka 7. člena ZDSS-1, se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta.

Po 19. členu ZDSS-1 se v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Ker ZDSS-1 ne ureja vprašanja, kdaj se šteje, da je vloga vezana na rok, vložena pravočasno, je to vprašanje potrebno presojati po določbah 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP).

Sodišče prve stopnje je vlogo tožnice, datirano z dne 7. 1. 2011 in glede na njeno pojasnilo, dano v dopisu z dne 6. 2. 2011, utemeljeno štelo za tožbo, vloženo zoper dokončno odločbo toženca št. ... z dne 4. 1. 2011. Iz spisa sodišča prve stopnje ter upravnega spisa, izhaja, da je citirano dokončno odločbo toženca, tožnica prejela dne 8. 1. 2011. Odločba ima pravilen pravni pouk in sicer, da lahko zavarovanec zoper odločbo uveljavlja sodno varstvo z vložitvijo tožbe pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, Komenskega 7, Ljubljana, v roku 30 dni od vročitve te odločbe.

Glede na dne 8. 1. 2011 vročeno dokončno odločbo z dne 4. 1. 2011, je 30-dnevni rok za vložitev tožbe potekel dne 7. 2. 2011. Tožnica je tožbo oziroma imenovano ugovor na odločbo št. ... namesto sodišču, z navadno pošto, posredovala direktno na naslov toženca. Toženec je, kar je razvidno iz žiga, vlogo prejel 19. 1. 2011. Sodišču pa jo je nato priporočeno po pošti odstopil 16. 2. 2011. Glede na to, da je rok za vložitev tožbe pri sodišču potekel 7. 2. 2011 (ponedeljek), sodišču pa je bil ugovor (tožba) posredovan 16. 2. 2011 (datum priporočeno oddane pošiljke), tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila tožba vložena po izteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka in jo je s tem v zvezi sodišče prve stopnje kot prepozno vloženo na podlagi 1. odstavka 274. člena v zvezi z 8. odstavkom 112. člena ZPP utemeljeno zavrglo.

Tožnica je sicer ugovor (tožbo) sama, brez pooblaščenca poslala pred iztekom roka za vložitev tožbe (19. 1. 2011), vendar pa nepristojnemu organu. Pritožbeno sodišče s tem v zvezi poudarja, da se po določbi 6. odstavka 112. člena ZPP vloga, ki je vezana na rok in izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa prispe po izteku roka, šteje za pravočasno vloženo le ob pogoju, če je mogoča vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz 3. odstavka 86. člena oziroma 3. odstavka 87. člena ZPP, ali vložnikovi pomoti. ZPP v 9. odstavku istega člena izrecno določa, da veljajo določbe od 1. do 8. odstavka tudi za rok, v katerem se mora po posebnih predpisih vložiti tožba, kar je glede na že navedene določbe ZDSS-1 konkreten primer.

Pravočasnost vložitve tožbe je v socialnopravni zadevi procesna predpostavka za obravnavanje zadeve po vsebini. Obstoja procesnih predpostavk za sodno varstvo, socialnovarstvenih pravic sicer ni mogoče ugotavljati neodvisno od pravne ureditve predsodnega – upravnega postopka. Vendar pa mora biti tudi za primer, da zavarovanec vloži v roku tožbo pri upravnem organu, le-ta pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, ker upravni organ sodišču pošlje po izteku roka, vsaj verjetno izkazana nevednost vložnika ali njegova pomota, ker bi bil sicer zavarovanec, ki vloži tožbo za uveljavljanje pravic s področja socialne varnosti pri upravnem organu v privilegiranem položaju v primerjavi z zavarovancem, ki vloži tako tožbo pri nepristojnem sodišču. V razlogih, zakaj je tožbo oziroma ugovor zoper dokončno odločbo, vložila pri tožencu, je tožnica navedla le, da do 9. 3. 2011 ni imela pooblaščenca in da glede na svojo izobrazbo ter dejstvo, da je samostojna podjetnica in se ukvarja z izobraževanjem na področju plesne kulture, ni pravno kvalificirana, ni pa navedla ničesar takega, ali izkazala, da bi bilo verjetno, da je šlo za nevednost ali pomoto.

Ne glede na to, da ima pritožba sicer prav, da je konkretizacija tožbenega zahtevka potrebna takrat, ko se sodišče že spusti v vsebinsko obravnavanje zadeve oziroma ko so izpolnjene formalne procesne predpostavke za obravnavo tožbe, samo na podlagi dejstva, da je tožnico sodišče s sklepom pozvalo na dopolnitev tožbe in jo je že pred tem toženec obvestil, da je njeno vlogo ter dopolnitev vloge, odstopil pristojnemu sodišču, ni mogoče priti do zaključka, da je bila tožba vložena pravočasno.

Ker je torej prvostopenjsko sodišče pravilno presojalo in zaključilo, da za konkretni primer ni moč uporabiti odločbe 8. odstavka 112. člena ZPP, je glede na obrazloženo pravilno odločilo s tem, ko je na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP tožbo kot prepozno vloženo zavrglo.

Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep.