Jedro

Odločitev sodišča prve stopnje, ki je odločilo o izvršitvi zaporne kazni zaradi neopravljenega dela v splošno korist se tako izkaže kot pravilna in skladna z enajstim odstavkom 86. člena KZ-1, razen v delu, ko je sodišče prve stopnje prezrlo opravljene štiri ure dela, kar glede na način pretvorbe po osmem odstavku citiranega člena preostalo zaporno kazen zmanjša za dva dni.

Izrek

I. Pritožbi obsojenega A. A. se delno ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da pravilno glasi: Kazen 6 (šest) mesecev zapora, ki je bila obsojenemu A. A. izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni I K 53078/2020 z dne 21. 10. 2021, ki je postala pravnomočna 1. 1. 2022, se izvrši v obsegu neopravljenega dela v splošno korist, in sicer se izvrši kazen v višini 5 (pet) mesecev in 28 (osemindvajset) dni zapora.

II. V ostalem se pritožba obsojenega A. A. zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se kazen šest mesecev zapora, ki je bila obsojenemu A. A. izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni I K 53078/2020 z dne 21. 10. 2021, ki je postala pravnomočna 1. 1. 2022, zaradi neopravljenega dela v splošno korist v celoti izvrši. Odločilo je še, da se obsojenca oprosti plačila stroškov kazenskega postopka.

2. Zoper takšen sklep se pritožuje obsojeni A. A. zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve načela zaslišanja stranke v postopku, kot navaja, in kršitve enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Obsojenec v pritožbi zatrjuje, da ni popolnoma jasno, za kakšen očitek neresnosti gre, ob tem pa, da ga je sodišče prve stopnje obravnavalo enostransko, ne da bi mu bila dana možnost seznaniti se z dejstvi in dokazi, ki ga bremenijo. Sodišče se je oprlo le na poročilo probacijske enote, ki ga obsojenec „absolutno negira“, saj je pokazal iskreno pripravljenost, da bi opravljal delo v splošno korist. Navaja, da so mu to preprečevale zdravstvene težave, ki jih je sporočal delavki na probacijski enoti, pri čemer kopije zdravstvene dokumentacije prilaga tudi pritožbi. Poudarja, da je pričel z opravljanjem dela v splošno korist in da je to tudi zabeleženo pri probacijski enoti. Tako ne drži navedba slednje, da je bil neodziven in neresen, saj je po njihovem navodilu in terminu opravil tudi zdravniški pregled. Za preložitev opravljanja del je zaprosil ne le zaradi svojih zdravstvenih težav, temveč tudi zaradi zdravstvenih težav svoje žene oziroma partnerice, pri čemer je kopijo zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanjo, tudi priložil k pritožbi. Navaja še, da je imel 2. 11. 2022 hude zdravstvene težave zaradi poškodbe glave in da ne drži trditev iz izpodbijanega sklepa, da se ni izjavil o poročilu probacijske enote, saj ni imel realnih možnosti za odgovor in dokazovanje oziroma izpodbijanje navedb poročila probacijske enote. Pričel je namreč s prestajanjem zaporne kazni in ob nastopu kazni so mu odvzeli mobilni telefon, na katerem ima dokaze. Tako meni, da je bil postavljen v izrazito neenakopraven položaj, saj se je sodišče tudi izognilo obveznemu zaslišanju obsojenca. Obsojenec je v pritožbi nazadnje izrazil še dvom v nepristranskost sodnika, ki je sprejel odločitev, saj da je isti sodnik odločal tudi v kazenski zadevi v neki drugi zadevi zoper njega, ko mu je dejal, da bo lahko družbeno koristno delo opravljal iz zavoda odprtega oddelka.

5. Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ne soglaša s pritožbenimi izvajanji A. A., s katerimi smiselno zatrjuje postopkovno kršitev po drugem odstavku 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), saj je sodišče prve stopnje določbo 129.a člena ZKP pravilno uporabilo. Obsojenec v pritožbi prezre, da sodišče v skladu s tretjim odstavkom 129.a člena ZKP v zvezi s petim odstavkom istega člena razpiše narok le po potrebi, kar pa v konkretnem primeru ni bilo potrebno, saj je imelo sodišče prve stopnje zadostno podlago za odločitev v natančnih poročilih Probacijske enote ***. Poročilo probacijske enote je bilo A. A. tudi vročeno 20. 12. 2022, na kar obsojenec v določenem roku ni odgovoril. Njegove pritožbene navedbe, da za to ni imel „realnih možnosti“, ne morejo biti upoštevne, saj četudi je začel s prestajanjem zaporne kazni, to ni ovira, da na poročilo probacijske enote ne bi mogel ustrezno pisno odgovoriti. Tako tudi pritožbeno zatrjevana kršitev pravice do izjave po 22. členu Ustave ni podana.

6. Sodišče prve stopnje se je povsem utemeljeno oprlo na navedbe v poročilih probacijske enote, iz katerih tudi po presoji sodišča druge stopnje jasno izhaja nezainteresiranost in neresnost obsojenca za izpolnitev obveznosti v okviru dela v splošno korist. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, je probacijska enota sodišče večkrat obvestila, da obsojenec ni odziven. Tako je že v juliju 2022 sodišču poslala vmesno poročilo, iz katerega med drugim izhaja, da obsojenec ni kazal visoke motiviranosti za opravljanje dela v splošno korist, saj se velikokrat na telefonske klice ali elektronsko pošto, kar vse je v poročilu časovno in datumsko ustrezno zabeleženo, ni odzival oziroma je bil nedosegljiv. Po večkratnih preložitvah terminov, na katere se večinoma ni odzval, naj bi pričel z opravljanjem dela 17. 5. 2022, ko je opravil le štiri ure dela, kasneje pa ničesar več. Tudi v obširnem poročilu probacijske enote z dne 9. 8. 2022 je ponovno opisana neodzivnost, neresnost in nezainteresiranost obsojenca, kar vse je probacijska enota ustrezno pojasnila z navedbo konkretnih datumov, na katere se obsojenec bodisi ni odzval bodisi si je poskušal zagotoviti nov termin, ki se ga nato ni držal. Namesto obsojenca, ki bi se moral truditi, da čim prej opravi naložene naloge, si je svetovalka probacijske enote večkrat prizadevala, da bi z obsojencem uskladila termin, čemur se obsojenec tudi po presoji pritožbenega sodišča ni ustrezno odzival. Ne glede na takšno nesprejemljivo ravnanje obsojenca, mu je sodišče prve stopnje še dalo dodatno možnost in probacijsko enoto po elektronski pošti 28. 9. 2022 obvestilo, naj ponovno kontaktira obsojenca in mu naloži kratek čas, da začne opravljati delo.

7. Vendar tudi iz zadnjega poročila probacijske enote z dne 11. 11. 2022 izhaja, da se obsojenec na pozive probacijske enote ni odzival, svoje odsotnosti pa tudi ni opravičil, zaradi česar so se na pristojno sodišče obrnili s predlogom za spremembo sankcije. Navedeno poročilo je prvostopenjsko sodišče, kot že omenjeno, ustrezno vročilo obsojencu, s pozivom, naj nanj odgovori v roku 15 dni, vendar se A. A. niti na obvestilo sodišča ni odzval. Tako ne morejo biti uspešne njegove pritožbene navedbe, da je izrazil iskreno pripravljenost za opravo dela v splošno korist in tega ne utemeljujejo niti v pritožbi priložene kopije njegove zdravstvene dokumentacije, še manj pa zdravstvena dokumentacija njegove partnerke. Iz priložene dokumentacije celo izhaja, da je obsojenec v kritičnem času delal kot taksist, pa tudi v dokumentaciji zabeležene zdravstvene okoliščine niso take narave, ki bi obsojencu onemogočale komunikacijo s probacijsko enoto. Četudi je imel določene zdravstvene težave, kot jih zatrjuje, ga to ne opravičuje, da se probacijski enoti ni z ustrezno resnostjo odzival in se držal dogovorjenih terminov.

8. Po enajstem odstavku 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) sodišče s sklepom odloči, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela, če obsojenec v celoti ali deloma ne izpolnjuje nalog v okviru dela v splošno korist ali v pomembnem delu ne izpolnjuje navodil v okviru varstvenega nadzorstva ali se izmika stiku s svetovalcem ali drugače krši obveznosti iz dela v splošno korist. Sodišče prve stopnje je imelo v jasnih poročilih probacijske enote trdno dejansko podlago za odločitev, da obsojenec ne izpolnjuje nalog v okviru dela v splošno korist, in to zaradi neopravičljivih okoliščin na svoji strani. Po presoji pritožbenega sodišča se je obsojenec glede na poročila probacijske enote, ko zatrjevanih zdravstvenih zapletov niti ni ustrezno dokazoval, razen posredovanih štirih e-napotnic, zgolj izmikal izvedbi naloženih obveznosti. Poudariti je, da pomenijo alternativne oblike prestajanja zaporne kazni ugodnost za obsojenca, ki bi moral k izpolnjevanju dela pristopiti vzorno. Obsojeni A. A. pa je ravnal nasprotno od tega, ob tem pa v pritožbi celo navaja, da svetovalka probacijske enote ni bila ustrezno odzivna na njegove navedbe. Obsežna in podrobna poročila probacijske enote pritožbenih navedb ne potrjujejo, pri čemer obsojenec očitno napačno sklepa, da bi se morala probacijska enota truditi z njim in ne nasprotno. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je odločilo o izvršitvi zaporne kazni zaradi neopravljenega dela v splošno korist se tako izkaže kot pravilna in skladna z enajstim odstavkom 86. člena KZ-1, razen v delu, ko je sodišče prve stopnje prezrlo opravljene štiri ure dela, kar glede na način pretvorbe po osmem odstavku citiranega člena preostalo zaporno kazen zmanjša za dva dni. V tem delu je tako pritožba obsojenca utemeljena, zato je pritožbeno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 402. člena ZKP njegovi pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

9. Sicer pa je, kot izhaja iz dosedanje obrazložitve, pritožba obsojenega A. A. neutemeljena, pri čemer pravilnosti razlogov sodišča prve stopnje, ki je na podlagi prepričljivih poročil probacijske enote odločilo o izvršitvi zaporne kazni zaradi neopravljenega dela v splošno korist, ne morejo omajati niti pritožbene navedbe o domnevni pristranskosti razpravljajočega sodnika. Slednji je svojo odločitev tehtno obrazložil in tako za to zadevo ni bistveno, če je obsojenca obravnaval tudi v drugi kazenski zadevi.

10. Tako je tudi po oceni pritožbenega sodišča iz opisanega ravnanja obsojenca zaključiti, da ta pravnomočne obsodilne sodbe ne spoštuje in se je opravi dela v splošno korist očitno izmikal, zato je sodišče druge stopnje pritožbo obsojenca, razen v delu, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa, kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

11. Glede na to, da je bilo z odločbo višjega sodišča odločeno deloma v obsojenčevo korist, se sodna taksa ni določila (drugi odstavek 98. člena ZKP).