Pravica do izbrisa spletnega članka

Datum

28.11.2025

Številka

07121-1/2025/1402

Kategorije

Mediji, Pravica do izbrisa - pozabe

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Pojasnjujete, da ste dne 21. 11. 2025 na spletni medij naslovili zahtevo za izbris članka. Do vašega dopisa IP članek še ni bil izbrisan, odgovor upravljavca ni bil podan, upravljavec pa prav tako ni predstavil nikakršne pravne podlage za nadaljnjo obdelavo. Menite, da to pomeni neposredno kršitev določb členov 12(3) in 17 GDPR. Glede tega dodajate, da so navedbe v članku presežene, neaktualne in ne odsevajo dejanskega stanja, kar pomeni, da gre tudi za poseg v načelo točnosti, da za obdelavo ne obstaja pravna podlaga, da so kršeni 26.–28. člen Zakona o medijih, in da gre za poseg v dobro ime iz 34. člena Ustave RS.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) in/ali 5. točke prvega odstavka 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju ZVOPOKD), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Ustavna pravica svobode izražanja ima enakovredno veljavo kot ustavna pravica do varstva osebnih podatkov, nobena od teh dveh pravic ni neomejena. Izrednega pomena je, da se svoboda izražanja uresničuje pri delu medijev, zlasti v luči tega, da je njihovo delovanje po Zakonu o medijih tudi v javnem interesu.

73. člen ZVOP-2 se nanaša na varstvo svobode izražanja v razmerju do pravice do varstva osebnih podatkov in določa, da uveljavljanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki se obdelujejo po tem členu, zagotavljajo sodišča v skladu z določbami drugih zakonov, ki urejajo svobodo izražanja in sodno varstvo.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru, zato v nadaljevanju podaja splošna pojasnila.

Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47,68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a; v nadaljevanju: Ustava RS) v prvem odstavku 39. člena določa, da je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Gre za ustavno pravico svobode izražanja, ki ima kot taka enakovredno veljavo kot ustavna pravica do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS. Pri tem je ključno, da nobena od teh dveh pravic ni neomejena. Izrednega pomena je, da se svoboda izražanja uresničuje pri delu medijev, zlasti v luči tega, da je njihovo delovanje po Zakonu o medijih (ZMed-1; Uradni list RS, št. 69/25) tudi v javnem interesu.

V konkretnem primeru je torej treba tehtati pravico do svobode izražanja in pravico do varstva osebnih podatkov, kar pa ne sodi v pristojnost IP. ZVOP-2 v 19. členu namreč določa, da se pravice ali drugi zahtevki posameznikov iz 73.–75. člena tega zakona, ne izvajajo v postopkih pred nadzornim organom po določbah tega zakona ali po določbah Splošne uredbe. Prav 73. člen ZVOP-2 pa se nanaša na varstvo svobode izražanja v razmerju do pravice do varstva osebnih podatkov in določa, da uveljavljanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki se obdelujejo po tem členu, zagotavljajo sodišča v skladu z določbami drugih zakonov, ki urejajo svobodo izražanja in sodno varstvo.

V skladu s 73. členom ZVOP-2 se v okviru svobode izražanja lahko osebni podatki za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, če, med drugim:

-gre za zakonito objavo mnenja ali vrednostne ocene, kjer je objava osebnih podatkov nujna za utemeljitev tega mnenja ali vrednostne ocene;

-so bili osebni podatki pridobljeni na drug zakonit način;

-javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika.

Pravica do izbrisa pa je prav tako izključena, če je obdelava potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja (točka (a) tretjega odstavka 17. člena Splošne uredbe). Vse navedeno mora medij kot upravljavec vzeti v obzir, ko tehta nasprotujoče si interese in odloča o vaši zahtevi za izbris. Če jo zavrne, vas mora obvestiti o razlogih za takšno odločitev in o možnosti sodnega varstva, kadar gre za konflikt s pravico do svobode izražanja.

Več informacij lahko najdete tudi v drugih mnenjih IP, ki obravnavajo podobna vprašanja, npr. v mnenju 07120-1/2025/232 z dne 23. 5. 2025.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka