Jedro

Čeprav je bil tožnik v spornem obdobju vpisan v register kot edini družbenik in direktor družbe in ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ga je toženec neutemeljeno za nazaj vključil v zavarovanje kot družbenika in direktorja na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1. Pri tožniku je ugotovljena I. kategorija invalidnosti od 8. 10. 2009 dalje, zaradi katere za obvezno zavarovanje po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 ni podlage.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 16. 4. 2012 in št. ... z dne 26. 1. 2012 in se toženi stranki naloži, da tožeči stranki povrne stroške postopka v višini 447,00 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbe v znesku 294,70 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženca št. ... z dne 16. 4. 2012 in odločba št. ... z dne 26. 1. 2012 ter, da se ugotovi, da tožnik v času od 8. 1. 2010 do 11. 12. 2011 ni imel lastnosti zavarovanca na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 in da mu je toženec dolžan povrniti stroške postopka.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bil tožnik z odločbo toženca z dne 16. 12. 2009 razvrščen v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do invalidske pokojnine od 8. 10. 2009 dalje. Iz obrazložitve predmetne odločbe izhaja, da je pri tožniku podana I. kategorija invalidnosti, ker ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela. Omenjena odločba je postala pravnomočna dne 8. 1. 2010, s tem dnem je postal tožnik tudi uživalec invalidske pokojnine. V času od 11. 3. 2004 do 11. 12. 2011 je bil tožnik v sodnem registru vpisan kot edini družbenik in poslovodja družbe K. d.o.o.. Glede na dejstvo, da je bil tožnik z odločbo toženca razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, ker ni bil več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, je logičen zaključek, da le-ta tudi ni bil sposoben opravljati funkcije oziroma nalog poslovodje (zato družba K. d.o.o. tudi ni poslovala, kar je razvidno iz predloženih listin), ne glede na to, da je bil v sodnem registru vpisan kot poslovodja družbe K. d.o.o.. Namen določbe drugega odstavka 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) gotovo ni v tem, da se v obvezno zavarovanje vključijo invalidi I. kategorije invalidnosti, ki so v sodnem registru vodeni kot edini družbeniki in poslovodje gospodarskih družb, saj je povsem jasno, da funkcije poslovodje niso sposobni opravljati. V konkretnem primeru ima tožnik na podlagi pravnomočne odločbe z dne 16. 12. 2009 status uživalca pravic iz invalidskega zavarovanja, hkrati pa ima na podlagi odločbe toženca z dne 26. 1. 2012 status zavarovanca, kar je izključujoče. Na takšen način je toženec z izpodbijanima odločbama tudi nezakonito posegel v pravnomočno odločbo z dne 16. 12. 2009. Sodišče med pravno podlago za odločitev v tem sporu navaja tudi 49. člen Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 81/2000 s spremembami, v nadaljevanju ZMEPIZ), ki ureja ugotavljanje zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca in med drugim določa tudi, da se obstoj zavarovalnega razmerja ugotavlja, če ni vložena odjava iz zavarovanja, pa se ugotovi, da je prenehalo pravno razmerje, ki je bilo podlaga za zavarovalno razmerje. Dalje drugi odstavek 55. člena ZMEPIZ, ki ga sodišče niti ne omeni, določa, da zavod vloži odjavo iz zavarovanja po uradni dolžnosti tudi v primeru, če je za zavarovanca iz 15. člena ZPIZ-1 pravnomočno ugotovljena I. kategorija invalidnosti, pa zavezanec ni vložil odjave zavarovanja v roku 8 dni po pravnomočnosti oziroma dokončnosti odločbe o ugotovljeni invalidnosti. Navedeno pomeni, da bi morala tožena stranka tožnika v vsakem primeru z dnem 8. 1. 2010 odjaviti iz zavarovanja in to po uradni dolžnosti. Povsem nesprejemljivo je, da tožena stranka opravi prijavo po uradni dolžnosti, ne opravi pa odjave, ki bi jo bila dolžna ravno tako izvesti po uradni dolžnosti in to na podlagi istega zakona. Na vse navedeno je tožnik opozarjal ves čas postopka, vendar pa se sodišče do navedenega sploh ne opredeli in tako sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, prav tako sodišče ni uporabilo določbe ZMEPIZ, ki bi jo bilo dolžno uporabiti. Tako je nepravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da ne drži, da bi tožnikova vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v vsakem primeru prenehala z dnem pravnomočno ugotovljene I. kategorije. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja nepravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev.

V tem postopku sta predmet presoje dokončna odločba toženca št.... z dne 16. 4. 2012 ter prvostopna odločba št. ... z dne 26. 1. 2012, sporno pa je, ali je tožnik v obdobju od 8. 1. 2010 do 11. 12. 2011 imel status zavarovanca po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1. Po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Glede na 7. člen ZPIZ-1 so v obvezno zavarovanje vključeni državljani Republike Slovenije in tujci ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določata zakon ali mednarodni sporazum. Zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Tako je v tretji alineji 33. člena ZPIZ določeno, da obvezno zavarovanje družbenikov zasebnih družb in zavodov traja od dneva vpisa v sodni register kot poslovodna oseba, do dneva izpisa kot poslovodna oseba iz takšnega registra.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik od 11. 3. 2004 do 11. 12. 2011 vpisan kot edini družbenik in direktor družbe K. d.o.o.. Tožnik je bil z odločbo toženca z dne 16. 12. 2009 razvrščen v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, s pravico do invalidske pokojnine od 8. 10. 2009 dalje. Od 8. 3. 2006 dalje je bil vključen v prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa do 7. 1. 2009, ko se je iz zavarovanja odjavil na podlagi ugotovljene I. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni. Ker je toženec na podlagi izpisa iz poslovnega registra Agencije za javno – pravne evidence in storitve ugotovil, da je bil tožnik od 11. 3. 2004 do 11. 12. 2011 vpisan kot edini družbenik in direktor družbe, je po uradni dolžnosti začel postopek za ugotovitev lastnosti zavarovanca, na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1, za obdobje od 8. 1. 2010 dalje in takšno lastnost ugotovil z odločbo z dne 26. 1. 2012, potrjeno z drugostopno odločbo z dne 16. 4. 2012. Sodišče prve stopnje je pravilno v zvezi z obveznim zavarovanjem družbenikov zasebnih družb in zavodov, ki so poslovodne osebe, citirala drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1 ter tretjo alinejo 33. člena zakona. Nadalje sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da so v drugem delu ZPIZ-1 opredeljena pravna stanja, na podlagi katerih se morajo obvezno zavarovati in da ZPIZ-1 takšnih izjem kot je I. kategorija za prenehanje zavarovanja ne pozna.

V skladu z določbo 258. člena ZPIZ-1 se lastnost zavarovanca iz obveznega zavarovanja ugotavlja na podlagi predpisov o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Po 49. členu ZMEPIZ se ugotavlja obstoj zavarovalnega razmerja oziroma lastnost zavarovanca, če ni vložena prijava v zavarovanje, pa je bilo vzpostavljeno pravno razmerje, na podlagi katerega po zakonu nastane zavarovalno razmerje: v primeru, da ni vložena odjava iz zavarovanja, pa se ugotovi, da je prenehalo pravno razmerje, ki je bilo podlaga za zavarovalno razmerje; v primeru, če pristojni organ odkloni sprejem prijave v zavarovanje in v primeru, če zavarovanec izpolnjuje pogoje za vključitev v zavarovanje, vendar je v zavarovanje prijavljen v nasprotju z določbo 25. člena ZPIZ-1. Glede na takšno pravno ureditev je toženec imel podlago za začetek postopka v 49. členu ZMEPIZ in bi tudi imel podlago v citiranih določbah za odločitev, da ima tožnik status zavarovanca od 8. 1. 2010 do 11. 12. 2011 na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1, v kolikor pri tožniku ne bi bila ugotovljena I. kategorija invalidnosti in popolna nezmožnost za pridobitno delo.

V drugem odstavku 55. člena ZMEPIZ je določeno, da zavod vloži odjavo iz zavarovanja po uradni dolžnosti tudi v primeru, če je za zavarovanca iz 15., 16. in 21. člena ZPIZ-1 pravnomočno ugotovljena I. kategorija invalidnosti oziroma z dokončno odločbo ugotovljeno, da ni več zmožen opravljati dejavnosti, na podlagi katere je obvezno zavarovan, pa zavezanec ni vložil odjave iz zavarovanja v roku 8 dni po pravnomočnosti oziroma dokončnosti odločbe o ugotovljeni invalidnosti.

Glede na citirano določbo drugega odstavka 55. člena ZMEPIZ, je I. kategorija invalidnosti in ugotovljena popolna nezmožnost za pridobitno delo, razlog, da zavod po uradni dolžnosti odjavi zavarovanca iz 15. člena ZPIZ-1 iz zavarovanja. Drugačna razlaga pa ni mogoča tudi v nasprotnem primeru, ko je vprašanje statusa zavarovanca in zavarovanja.

V obravnavanem primeru, ne glede na to, da tožnik v obdobju od 8. 1. 2010 do 11. 12. 2011 ni bil obvezno zavarovan na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1, čeprav je bil vpisan v register kot edini družbenik, določbe drugega odstavka 55. člena ZMEPIZ ni mogoče upoštevati tako, da je ugotovljena I. kategorija invalidnosti razlog za odjavo iz zavarovanja, da pa ugotovljena I. kategorija invalidnosti ne vpliva na prijavo v zavarovanje.

Čeprav je bil tožnik, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, od 11. 3. 2004 do 11. 12. 2011 vpisan v register kot edini družbenik in direktor družbe K. d.o.o. in v obdobju od 8. 1. 2010 do 11. 12. 2011 ni bil zavarovan, ne na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 in ne na drugi podlagi, je ugotovljena I. kategorija invalidnosti razlog, zaradi katere za zavarovanje ni podlage, dodatno, ker odjava iz zavarovanja ni pogojena z drugimi okoliščinami oziroma dejstvi, konkretno z izbrisom iz registra.

V konkretnem primeru bi zavod tožnika, pri katerem je pravnomočno ugotovljena I. kategorija invalidnosti in popolna nezmožnost za pridobitno delo, v kolikor bi bil tožnik prijavljen v zavarovanje na podlagi 15. člena ZPIZ-1, po uradni dolžnosti odjavil iz zavarovanja oziroma ga glede na ugotovljeno I. kategorijo invalidnosti ni mogoče prijaviti oziroma zavarovati na podlagi 15. člena ZPIZ-1. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v skladu s peto alinejo 358. člena ZPP spremenilo tako, kot je razvidno v izreku in sicer je v skladu z določbo 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) kot nezakoniti odpravilo odločbi toženca z dne 16. 4. 2012 in z dne 26. 1. 2012 ter v skladu z določbo 154. člena in 155. člena ter določb Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/08, v nadaljevanju ZOdvT) tožniku priznalo stroške postopka v znesku 447,00 EUR. Stroški v takšni višini predstavljajo nagrado za postopek v višini 183,30 EUR (tar. št. 3100), nagrado za narok 169,20 EUR (tar. št. 3102), pavšalni znesek poštnih in telekomunikacijskih storitev 20,00 EUR (tar. št. 6002) ter 20 % DDV v znesku 74,50 EUR.

Glede na to, da je tožnik s pritožbo uspel, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP tožniku priznalo stroške pritožbe v znesku 294,70 EUR in jih, enako kot stroške postopka, naložilo v plačilo tožencu, da jih plača v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.