Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je zapuščinski postopek po svoji naravi nepravdni postopek, tudi zanj velja pravilo iz 34. člena ZNP, da v teh postopkih revizija načeloma ni dovoljena.
Revizija se zavrže.
Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine po pokojni S.M. in razglasilo dediče na podlagi oporočnega dedovanja ter dedovanja na podlagi zakona. S sklepom je med drugim ugotovilo tudi, da lastnoročna oporoka z dne 23.4.1990, v kateri so kot oporočni dediči navedeni sedanji revidenti, ni veljavna, ker je zapustnica ni podpisala.
Sodišče druge stopnje je pritožbo V., N. in N.S. ter pritožbo Skupnosti etažnih lastnikov stanovanjske stavbe ... v Ljubljani zavrnilo in potrdilo sklep o dedovanju.
V., N. in N.S. v pravočasni reviziji proti sklepu sodišča druge stopnje uveljavljajo revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, ker je po njihovem mnenju zadnja oporoka veljavna. Zato predlagajo, da se izpodbijani sklep tako spremeni, da se ugotovi veljavnost sporne oporoke, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne pritožbenemu sodišču v novo odločanje.
Menijo tudi, da je revizija dopustna na podlagi subsidiarne uporabe Zakona o pravdnem postopku - ZPP.
Revizija ni dovoljena.
Zmotno je revizijsko stališče, da je revizija dovoljena zaradi predpisane subsidiarne uporabe ZPP. Res Zakon o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 - Ur.l. RS, št. 67/2001) v 163. členu določa, da se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni s tem zakonom drugače določeno. ZD posebej ureja vprašanje dednopravnih zahtevkov po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, določa pa tudi, da samega zapuščinskega postopka ni mogoče obnoviti, pač pa se ob izpolnjevanih pogojih za obnovo postopka pravice strank uveljavljajo v pravdi. O reviziji ZD ne določa ničesar. Kljub določbi 163. člena ZD pa za vprašanje dovoljenosti revizije zapuščinskega postopka ni mogoče subsidiarno uporabiti ZPP. Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga ZPP ureja tako, da ustreza naravi pravdnega postopka. Zapuščinski postopek pa je po svoji naravi nepravdni postopek in spada med postopke iz drugega odstavka 1. člena Zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86 - Ur.l. RS, št. 131/2003 - ZNP). Po tretjem odstavku istega člena splošne določbe tega zakona veljajo za vse nepravdne postopke, če s tem ali z drugim zakonom ni drugače določeno. Zato tudi za zapuščinski postopek velja splošna določba 34. člena ZNP, po kateri revizija v nepravdnem postopku ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Pravilo o načeloma nedovoljeni reviziji v nepravdnem postopku velja tudi v zapuščinskem postopku zato, ker ZD ne določa, da je revizija v zapuščinskem postopku dovoljena.
Zato je revizijsko sodišče moralo na podlagi četrtega odstavka 384. člena ZPP in 377. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD odločiti kot v izreku tega sklepa.