Jedro

Postavljeni odvetnik lahko zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ postavi drugega. Če tudi na novo postavljenega odvetnika razreši zaradi istih razlogov, se šteje, da upravičencu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena in se uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. Bpp 936/2009 z dne 19. 11. 2012 je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani odločil, da se odvetnica A.A., ki je bila z odločbo opr. št. 936/2009 z dne 26. 5. 2009 določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči, razreši (I. točka izreka) in da pravica tožnika kot upravičenca do redne brezplačne pravne pomoči preneha in se šteje, da mu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena (II. točka izreka).

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju organ za BPP) z odločbo Bpp 936/2009 z dne 11. 5. 2009 odobril tožniku izredno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah, opr. št. P 61/2009 in za izvajanje BPP določil odvetnico B.B. Nato je bila omenjena odvetnica zaradi razlogov na strani upravičenca z odločbo Bpp 936/2009 z dne 26. 5. 2009 razrešena in namesto nje določena odvetnica A.A. Na podlagi dokazil v spisu ni bilo mogoče zaključiti, da odvetnica B.B. ne bi v redu opravljala svoje dolžnosti v okviru BPP, pač pa je bila podlaga za razrešitev tožnikovo nerazumevanje poteka postopka in njegovih nerazumnih pričakovanj v okviru sporne zadeve. Tožnik je bil v odločbi seznanjen z določbo enajstega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da se, če pristojni organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov na strani prosilca, šteje, da upravičencu BPP ni bila odobrena in se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. Pravdni postopek, za katerega je bila odobrena BPP, se še vedno vodi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah pod opr. št. P 61/2009 in je bil dne 23. 11. 2012 v zadevi razpisan poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Dne 22. 10. 2012 pa je organ za BPP prejel prošnjo tožnika za razrešitev odvetnice A.A. z navedbo, da ga odvetnica ni zastopala tako, kot bi to storil vesten nepristranski odvetnik. Zahteval je izločitev sodnika ter celotnega sodišča, odvetnica pa se ni odzvala, ko je želel sestanek pred obravnavo.

Na poziv organa za BPP je odvetnica A.A. poslala odgovor, v katerem soglaša s predlogom za razrešitev in pojasnila, da ima tožnik v postopkih bistveno drugačna stališča in predloge od njenih. Glede na pojasnila o dogajanju v pravdnem postopku je očitno, da je prosilca zastopala korektno in strokovno neoporečno. Ker gre za bistveno različna stališča, ki jih kot izvajalka BPP s prosilcem ne more uskladiti, soglaša s predlogom za razrešitev. Vloga, v kateri odvetnica soglaša z razrešitvijo, se smiselno šteje kot zahteva za razrešitev po desetem odstavku 30. člena ZBPP.

Organ za BPP je presodil, da tožnikova prošnja za razrešitev odvetnice ni utemeljena, utemeljena pa je prošnja odvetnice za razrešitev. V zadevi je očitno, da je odvetnica tožnika korektno zastopala, preučila dokumentacijo in sodni spis ter zavzela strokovno stališče glede zadeve. Prišlo pa je do situacije, ko sta strokovno mnenje odvetnice o zadevi, ki je izhajalo iz preučitve listin in dokazov v postopku ter na poznavanju ustrezne zakonodaje in sodne prakse, ter stališče tožnika v tolikšni meri neskladna, da nadaljnje sodelovanje ni mogoče. Konflikt tožnika z odvetnico oziroma nezaupanje in subjektivno nezadovoljstvo z delom, ob dejstvu, da tožnik in odvetnica ne sodelujeta več, predstavlja razlog, da odvetnica ne more več opravljati pravnega svetovanja in zastopanja v konkretni zadevi.

V desetem odstavku 30. člena ZBPP je določeno, da postavljeni odvetnik lahko zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Organ za BPP je ob upoštevanju navedenega, ocenil, da učinkovito nadaljnje zastopanje tožnika ni več mogoče, in na podlagi 30. člena ZBPP postavljeno odvetnico razrešil. Pojasni še, da gre že za drugo razrešitev odvetnika iz razlogov na strani upravičenca in zato za postavitev drugega odvetnika ni pravne podlage. Po določbi enajstega odstavka 30. člena ZBPP se namreč v primeru, ko pristojni organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov na strani upravičenca, šteje, da upravičencu BPP ni bila odobrena in se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP. Pojasni še, da mora odvetnica v roku 8 dni vrniti izpolnjeno napotnico in da bo po izplačilu stroškov izdana odločba o neupravičeno prejeti BPP po 43. členu ZBPP.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija z laično tožbo, v kateri navaja, da je prava neuka stranka. Prosi tudi za dodelitev BPP. Navaja, da brez ustrezne pravne pomoči ni mogoče sprožiti pravilnega upravnega spora. Tožniku je država po svojih nekaterih neodgovornih pooblaščencih uničila družino in podjetje in mu ni omogočeno normalno življenje. Nadaljeval bo boj z novimi kazenskimi obtožbami ter visokimi odškodninskimi zahtevki. Tožnik je ostal brez pravne pomoči, a ne po svoji krivdi. Tako stanje sodišče zlorablja za krivično nepravilno razsojanje. Sodišču smiselno predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker pravno relevantna dejstva, pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in ima oporo v predpisih, ki jih v njej navaja tožena stranka. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče se zato nanjo sklicuje in razlogov ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

Glede na določbo desetega odstavka 30. člena ZBPP lahko postavljeni odvetnik zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega. V enajstem odstavku omenjenega člena pa je določeno, da se, če pristojni organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz desetega odstavka istega člena šteje, da upravičencu BPP ni bila odobrena. V tem primeru se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti BPP. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da so bili v obravnavnem primeru izpolnjeni pogoji za razrešitev odvetnice A.A. ter ob tem tudi pogoji, po katerih se šteje, da tožniku BPP ni bila odobrena. S tem, ko sta bili razrešeni dve odvetnici zaradi razlogov, ki so na strani tožnika, so bili tudi po presoji sodišča izpolnjeni pogoji za uporabo določb desetega in enajstega odstavka 30. člena v zvezi s 43. členom ZBPP. Po oceni sodišča tudi iz podatkov predloženega spisa, ki jim tožnik ne nasprotuje, izhaja, da razrešena odvetnica A.A. ni mogla izvajati zastopanja, za katerega je bila določena zaradi razlogov, ki so na strani tožnika kot upravičenca.

Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1.