Jedro

Stališče, da je pri kaznivih dejanjih obrekovanja (159. člen KZ-1) določena kvalificirana oblika, če so dejanja storjena z objavo na socialnem omrežju Facebook, je pravilno. Z novelo KZ-1B, ki je stopila v veljavo 15. 5. 2012, je odpadel vsak dvom ali med "druga" sredstva javnega obveščanja spada tudi svetovni splet (internet).

Z navedeno novelo so se kazniva dejanja, storjena preko svetovnega spleta, izločila iz splopšne določbe v okviru obstoječega zakonskega merila "drugih" sredstev javnega obveščanja, in izrecno uvrstila med posebej navedene klasične tiskane in elektronske medije, (poleg tiska, radia, televizije).

Izrek

Za postopek se določi Okrožno sodišče v Murski Soboti.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Murski Soboti se je s sklepom I K 32384/2017-3 z dne 25. 8. 2017 izreklo za stvarno nepristojno za obravnavanje kazenske zadeve zoper obdolženega M.M., utemeljeno osumljenega storitve kaznivih dejanj razžalitve po prvem odstavku 158. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivih dejanj obrekovanja po drugem odstavku 159. člena KZ-1, ter po pravnomočnosti sklepa z dne 6. 9. 2017 zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Murski Soboti kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da se obdolžencu očitajo kazniva dejanja obrekovanja, ki naj bi jih storil po spletnem omrežju Facebook, katerega je potrebno v smislu 1. točke prvega odstavka 25. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) šteti kot drugo sredstvo javnega obveščanja, saj gre za socialno omrežje, ki ima nedoločen krog oseb, ki lahko berejo objave na profilu posameznega uporabnika, za katero pa je po določbah Zakona o sodiščih (ZS) in ZKP stvarno pristojno okrožno sodišče. 2. Okrožno sodišče v Murski Soboti je dne 18. 9. 2017 pred tukajšnjim višjim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 37. člena ZKP). Razpravljajoči sodnik se s stališčem Okrajnega sodišča v Murski Soboti ne strinja. Ocenjuje, da ni mogoče enoznačno zaključiti, da je družabno omrežje Facebook sredstvo javnega obveščanja. Kazenski zakonik ne določa, kaj je sredstvo javnega obveščanja, je pa bilo v sodni praksi (npr. V Kp 201/2010, VSL sodba II Pk 13079/2012) večkrat odločeno, da je pri odločitvi, ali gre za sredstvo javnega obveščanja, potrebno upoštevati, ali lahko takšno sredstvo zajame nedoločeno število ljudi (najširšo svetovno javnost) in se lahko z objavo seznani vsak. Zato je posledično potrebno v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali se lahko objava na Facebooku šteje kot objava v sredstvu javnega obveščanja. Razpravljajoči sodnik v predlogu navaja, da se v zasebni tožbi v konkretni kazenski zadevi obdolžencu med drugim očita, da je 19. 5. 2017 na socialnem omrežju Facebook na profilu R.P. objavil sporno besedilo in dne 4. 6. 2017 T.J. preko socialnega omrežja Facebook poslal sporno sporočilo. Glede na to, da se v zasebni tožbi obdolžencu ni očitalo, da bi objavljal na "Strani" (lahko vidi vsak, ki je za to zainteresiran), ampak na "Profilu" R.P. (če želimo videti objave na tej strani, pa moramo biti "prijatelj s to osebo"), kar pomeni, da so objavo lahko videli le "Prijatelji" tega kluba, kar pomeni končno število ljudi. Zasebno sporočilo, ki se pošlje na Facebooku pa je povsem primerljivo z elektronskim sporočilom in ga lahko vidi le naslovnik. Posledično ne gre za informiranje splošne javnosti, ampak le določenega kroga ljudi. Če pa bi obdolžencu želeli očitati kvalificirano obliko kaznivega dejanja obrekovanja, bi morali v opisu dejanja navesti okoliščine, ki bi kazale na to, da so bile sporne objave objavljene v sredstvu javnega obveščanja. To ni potrebno, ko gre za tipično sredstvo javnega obveščanja (na primer časopis, televizija, radio, spletna stran, blog), je pa potrebno pri družabnem omrežju Facebook, ki ima dvojno naravo (lahko je sredstvo javnega obveščanja ali ne). Zasebna tožilca pa tega obdolžencu v opisu kaznivega dejanja ne očitata, ampak zgolj v pravni kvalifikaciji po drugem odstavku 159. člena KZ-1, na katero sodišče ni vezano. Posledično je za sojenje pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti, saj iz opisa dejanja ne izhaja, da bi bilo očitano dejanje storjeno preko sredstev javnega obveščanja.

3. Pregled zadeve pred pritožbenim sodiščem je pokazal, da predlog razpravljajočega sodnika Okrožnega sodišča v Murski Soboti ni utemeljen.

4. Stališče sodnika Okrajnega sodišča v Murski Soboti, da je pri kaznivih dejanjih obrekovanja (159. člen KZ-1) določena kvalificirana oblika, če so dejanja storjena z objavo na socialnem omrežju Facebook, je pravilno. Pritožbeno sodišče dodaja, da je z novelo KZ-1B, ki je stopila v veljavo 15. 5. 2012, odpadel vsak dvom ali med "druga" sredstva javnega obveščanja spada tudi svetovni splet (internet). Z navedeno novelo so se kazniva dejanja, storjena preko svetovnega spleta, izločila iz splošne določbe v okviru obstoječega zakonskega merila "drugih" sredstev javnega obveščanja, in izrecno uvrstila med posebej navedene klasične tiskane in elektronske medije (poleg tiska, radia, televizije). Del svetovnega spleta so socialna omrežja, in eno od socialnih omrežij je Facebook, R.P. pa je njen član z odprtim profilom, kar je preverilo pritožbeno sodišče samo. Dostop do njega imajo vsi člani (teh je 908 na dan 14. 11. 2017) in širša javnost, ki je interesno povezana z njegovo vsebino. Tako že iz samega opisa kaznivega dejanja, da bi naj obdolženec med drugim 19. 5. 2017 na socialnem omrežju Facebook na profilu R.P. objavil sporno besedilo in dne 4. 6. 2017 T.J. preko socialnega omrežja Facebook poslal sporno sporočilo, izhaja podlaga za pravno opredelitev po strožji kvalifikaciji. O kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime, storjenih na spletnih straneh pa sodijo okrožna sodišča (1. točka prvega odstavka 101. člena ZS in 1. točka prvega odstavka 25. člena ZKP). Zato je potrebno izvedbo celotnega kazenskega postopka prepustiti stvarno pristojnemu krožnemu sodišču v Murski Soboti.

5. Glede na podano obrazložitev je bilo odločiti, kot izhaja iz izreka tega sklepa, zoper katerega ni pritožbe (tretji odstavek 38. člena ZKP).