Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Okoliščina, zakaj je tožnik zamudil rok za vložitev pritožbe, pri samem odločanju o zakonitosti spornega sklepa ni relevantna. Kot je pravilno že pojasnila tožena stranka, bi lahko tožnik navedene okoliščine uveljavljal v okviru zahteve za vrnitev v prejšnje stanje, ki pa bi jo moral vložiti hkrati s pritožbo zoper odločbo o odmeri dohodnine. Ker tega ni storil, sedaj v tožbi teh okoliščin ne more več uspešno uveljavljati.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ zavrgel tožnikovo pritožbo zoper odločbo o odmeri dohodnine za leto 2010 kot prepozno. Ugotavlja, da je bila odločba o odmeri dohodnine tožniku osebno vročena dne 20. 12. 2014 ter je rok za vložitev pritožbe potekel dne 5. 1. 2015. Ker je tožnik pritožbo vložil dne 9. 1. 2015, je torej prepozna.
2. Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila pritožbo tožnika kot neutemeljeno. Ugotavlja, da je prvostopni organ pravilno ugotovil, da je rok za vložitev pritožbe potekel 5. 1. 2015, tožnik pa je pritožbo vložil šele 9. 1. 2015. Tožnikove navedbe, da je pritožbo vložil z zamudo, ker je moral nujno odpotovati na delo v Švico, lahko predstavljajo razlog za uporabo instituta vrnitve v prejšnje stanje. Navedeni zahtevek pa bi moral tožnik uveljavljati že ob vložitvi zamujene pritožbe, ne more pa tega uveljavljati v pritožbi zoper sklep o zavrženju pritožbe.
3. Tožnik v tožbi ugovarja, da mu je bila kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Zaposlen je v Švici, kjer tudi stalno prebiva ter se v Slovenijo vrača približno dvakrat letno. Odločba mu je bila res osebno vročena dne 20. 12. 2014, vendar je dobil poziv delodajalca, da se mora nujno zglasiti na delu. Tako je moral na pot, saj je v družini edini zaposleni in je od njegovih dohodkov odvisna cela družina. Tako iz objektivnih razlogov pritožbe ni mogel vložiti pravočasno. V nadaljevanju tožbe pa tožnik navaja ugovore, ki se nanašajo na samo odločbo o odmeri dohodnine, za katero meni, da je nezakonita, ker ni rezident Republike Slovenije. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi, odločbo o odmeri dohodnine odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.
4. Tožba ni utemeljena.
5. Po presoji sodišča sta odločitvi obeh upravnih organov pravilni in zakoniti ter imata podlago v podatkih upravnega spisa. Iz navedenih pa izhaja, da je bila tožniku odločba o odmeri dohodnine osebno vročena dne 20. 12. 2014 ter da je tožnik vložil pritožbo dne 9. 1. 2015. Navedene okoliščine v postopku tudi niso sporne.
6. Rok za vložitev pritožbe zoper odločbo o odmeri dohodnine znaša 15 dni in je v konkretnem primeru potekel 4. 1. 2015 oziroma 5. 1. 2015, ker je bila zadnji dan roka nedelja. Okoliščina, zakaj je tožnik zamudil rok za vložitev pritožbe, pri samem odločanju o zakonitosti spornega sklepa ni relevantna. Kot je pravilno že pojasnila tožena stranka, bi lahko tožnik navedene okoliščine uveljavljal v okviru zahteve za vrnitev v prejšnje stanje, ki pa bi jo moral vložiti hkrati s pritožbo zoper odločbo o odmeri dohodnine. Ker tega ni storil, sedaj v tožbi teh okoliščin ne more več uspešno uveljavljati. Tožniku je torej bila zagotovljena pravica do pritožbe, ki pa je ni vložil pravočasno, prav tako ni pravočasno uveljavljal vrnitve v prejšnje stanje, zato je tudi neutemeljen tožbeni očitek o kršitvi ustavne pravice do pravnega sredstva.
7. Glede na to, da je bila pritožba pravilno zavržena kot prepozna, pa so tudi brezpredmetni tožnikovi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na odločbo o odmeri dohodnine, saj zaradi zamude roka za pritožbo odločbe po vsebini ni mogoče več obravnavati.
8. Po vsem navedenem je sodišče ugotovilo, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zahtevek za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.