Jedro

Kar se tiče priglašanja stroškov vlog, je v izvršilnih postopkih ustaljena sodna praksa, da so pravočasno priglašeni le tisti stroški vlog, ki so priglašeni že na sami vlogi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Upnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je dolžnik dolžan upniku v roku 8 dni povrniti 51,73 EUR nadaljnjih stroškov postopka (I. točka izreka sklepa) in da se, kar upnik zahteva več z vlogo z dne 25. 1. 2023, s katero je priglasil stroške postopka, zavrne (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper II. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnica. Navaja, da je zmotna odločitev sodišča, da se upnici ne priznajo stroški, priglašeni z vlogo z dne 25. 1. 2023. Sodišče je zavrnilo stroške za upničine vloge z dne 16. 1. 2023, 17. 1. 2023 in 19. 1. 2023, ker povrnitev teh stroškov ni bila zahtevana takoj. Upnica se je v dobri veri zanesla na obstoječo sodno prakso, iz katere izhaja, da termin „takoj“ ne pomeni zgolj in samo takoj, temveč se termin razlaga glede na okoliščine konkretnega primera. V skladu z enotno sodno prakso se namreč šteje, da so stroški, priglašeni v 30 dneh od takrat, ko so nastali in je bila znana njihova višina, priglašeni pravočasno. Sklicuje se na sklepa VSL I Ip 1014/2014 in II Ip 2339/2016 ter na članek v Pravosodnem biltenu. Postopek se zaradi priglasitve upničinih stroškov ni zavlekel. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

5. Po določbi sedmega odstavka 38. člena ZIZ se mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala.

6. Višje sodišče sicer pritrjuje stališču upnice, da se v izvršilni sodni praksi termin „takoj“ razlaga glede na okoliščine konkretnega primera. Vendar pa upnica spregleda, da se sodna praksa, ki jo citira, nanaša na priglasitev stroškov izvršitelja oziroma izvedencev, ravno tako se tudi v citiranem članku omenjena odločba Vrhovnega sodišča RS nanaša na stroške izvršitelja. V teh primerih se termin „takoj“ res razlaga nekoliko ohlapneje, saj upniki pogosto šele po nekem času prejmejo dokončen obračun izvršitelja ali se dejansko seznanijo s stroški izvedencev. Kar se tiče priglašanja stroškov vlog, pa je ustaljena sodna praksa, da so pravočasno priglašeni le tisti stroški vlog, ki so priglašeni že na sami vlogi. Tedaj so namreč nedvomno že znani stroški, ki nastanejo z vložitvijo vloge (višino nagrade in stroški za delo odvetnika ter sodne takse določata Odvetniška tarifa - OT in Zakon o sodnih taksah – ZST-1 – tako VSL sklep III Ip 749/2014, primerjaj tudi VSL sklep II Ip 2698/2018, VSRS sklep Cp 18/2012, VSL sklep I Cpg 1435/2015). Višje sodišče tako pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da je upnica stroške citiranih vlog, ker jih ni priglasila že v samih vlogah, priglasila prepozno.

7. Po pojasnjenem pritožba ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep v II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Upnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).