Jedro

Če tožnik deluje v smeri udeležbe na glavni obravnavi, pogojev za ustavitev postopka na podlagi 4. odstavka 282. člena ZPP ni.

Izrek

Pritožbi četrte tožnice I. P. se ugodi in sklep, kolikor se nanaša na to pritožnico, razveljavi. Pritožba prve tožnice M. B. se zavrne in sklep, koliko se nanaša nanjo, potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je odločeno, da se postopek po tožbi prve tožnice M. B. in četrte tožnice I. P. zaradi fikcije umika tožbe ustavi. Fikcija umika tožbe je nastopila, ker se prva tožnica in četrta tožnica nista udeležili (poznejšega) naroka za glavno obravnavo, na katerega sta bili vabljeni. Sodišče sodbe na podlagi stanja spisa ni izdalo, tožena stranka, ki se je naroka udeležila, pa domnevi umika tožbe ni nasprotovala, ampak je na potrebo po izdaji tovrstnega sklepa celo opozarjala.

2. Pritožujeta se prva tožnica in četrta tožnica. Uveljavljata vse tri, s 1. odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Opozarjata, da narok ni bil opravljen, ker so tožniki šele na dan naroka od dotedanje pooblaščenke prejeli spisovno dokumentacijo in so potrebovali čas za pooblastitev novega odvetnika. Na prošnjo I. K. je bil narok preložen, zato tožnic ne morejo zadeti posledice nepristopa na poznejši narok. Razen tega je za četrto tožnico pristopila I. P., ki je šele na naroku izvedela, da ne more biti pooblaščenka, ker nima opravljenega pravniškega državnega izpita. O tem tožniki z vabilom niso bili poučeni. Četrta tožnica predlaga tudi vrnitev v prejšnje stanje, ker ji zdravstveno stanje udeležbe na naroku ne dopušča. Tega ni znala opravičiti drugače, kot s pooblastitvijo I. P. in preko ostalih tožnikov, ki so sodišče seznanili, da se zaradi slabega zdravstvenega stanja naroka ni sposobna udeležiti.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Trdi, da se je narok vršil in preložil na določen čas. Opozarja, da sta bili pritožnici pravilno vabljeni in svojega izostanka nista opravičili. Prejšnja pooblaščenka je zaradi postopanja enega od tožnikov vsem odpovedala pooblastilo, v času razpisa naroka, kar je bilo en mesec pred narokom, pa so tožniki pooblaščenko imeli. Novega pooblaščenca bi si pritožnici lahko preskrbeli pred narokom. Opozarja, da so zdravstvene težave četrte tožnice prisotne že dalj časa. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba prve tožnice ni utemeljena. Pritožba četrte tožnice je utemeljena.

5. S 4. odstavkom 282. čl. ZPP je za primer, ko na (poznejši) narok ne pride tožeča stranka, pa sodišče ne izda sodbe na podlagi podatkov spisa, in se tožena stranka z domnevo umika tožbe strinja, predvidena ustavitev postopka zaradi fikcije o umiku tožbe. Gre za procesno rešitev, ki stranki v nasprotju z njeno zahtevo po sodnem varstvu (izraženo z vložitvijo tožbe) zaradi njene neaktivnosti v postopku odreka meritorno odločitev. Ustavno sodišče se je že izreklo(1), da taka (oziroma podobna) določba zasleduje ustavno dopusten cilj – koncentracijo, pospešitev, ekonomičnost postopka, ki je potrebna zaradi varstva (tudi ustavne) pravice do sojenja v razumnem roku. Ker od tožeče stranke že njen položaj v postopku terja aktivno vlogo (breme dokazovanja dejstev, ki utemeljujejo uveljavljani zahtevek je na njeni strani) in z umikom tožbe sodno varstvo ni dokončno zavrnjeno (možnost ponovne vložitve tožbe), je fikcija umika tožbe primerno sredstvo za zagotavljanje udeležbe tožeče stranke v postopku. Ker se na osnovi 4. odstavka 282. čl. ZPP tožeči stranki v nasprotju z ustavno pravico do sodnega varstva odreče sodno varstvo, ki je sicer ustavno varovana pravica, je njegova uporaba utemeljena zgolj v primeru, da je tožeča stranka pravilno vabljena in ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok (6. odstavek 282. čl. ZPP). Ker je z odločitvijo zaradi varstva ene od ustavnih pravic (pravica do sojenja v razumnem roku, ki se uresničuje s koncentriranim postopkom) lahko prizadeta druga ustavna pravica (pravica do sodnega varstva), morajo biti vse okoliščine (pravilnost vabljenja, eventualno opravičilo, ostale okoliščine v zvezi z izostankom) podvržene strogi presoji, upoštevajoč obe ustavno varovani pravici.

6. Pritožnica I. P. je zastopanje svojih interesov na naroku skušala zagotoviti s pooblaščenko, ki je zanjo pristopila na narok. Očitati ji je mogoče le to, da ni izbrala ustrezne pooblaščenke, saj I. P., ki je po pooblastilu pritožnice na narok pristopila, nima ustreznih kvalifikacij (ni odvetnica, niti nima opravljenega pravniškega državnega izpita). Zaradi zgoraj navedene kolizije ustavnih pravic je 4. in 6. odstavek 282. čl. treba uporabiti v korist pravice do sodnega varstva, saj četrta toženka ni bila pasivna in sankcija zaradi njene pasivnosti ne pride v poštev. Pritožbi I. P. je zato ugodeno in napadeni sklep, kolikor se nanaša nanjo, razveljavljen (3. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 354. čl. ZPP).

7. Prva tožnica je bila na narok pravilno vabljena, svoje odsotnosti z naroka ni opravičila. Njeno pasivnost do neke mere opravičuje dejstvo, da tožniki del zahtevka uveljavljajo na isti dejanski podlagi (lastništvo funkcionalnega zemljišča) in se je v preteklosti lahko zanašala na aktivnost ostalih tožnikov. Pa tudi dejstvo, da je njena pasivnost posledica menjave pooblaščenca oz. odpovedi pooblastila prejšnje pooblaščenke. Na vse prejšnje naroke, razen na narok, na katerem je bila M. B. zaslišana, je pristopala njena pooblaščenka. Nepomembna pa je v pritožbi uveljavljana trditev, da narok ni bil opravljen. Narok je bil opravljen, zgolj do vsebinske obravnave zadeve ni prišlo, ker ostali tožniki, ki so na obravnavo pristopili, na naroku niso bili sposobni konstruktivno nastopati. Res pa je, da tožničina odsotnost zastoja v postopku ni povzročila, vendar to ni odločilno, ker je narava 4. odstavka 282. čl. ZPP preventivna – zagrožena sankcija zagotavlja koncentriran postopek. Vse te okoliščine ne opravičujejo tožničine odsotnosti, ker ne kažejo, da na narok ni mogla priti. Pritožnica ne zatrjuje, da pred narokom z odpovedjo pooblastila prejšnje pooblaščenke ne bi bila seznanjena. Njena dolžnost je bila, da se seznani z na vabilu napisanim poukom in v postopku odgovorno in konstruktivno nastopa; če časovna stiska konstruktivnega nastopanja (dopolnitev trditev in dokazov) ni dopuščala, vsaj s pristopom na narok. Pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja M. B., niso podani, zato je njena pritožba zavrnjena (2. odstavek 365. čl. ZPP v zvezi s 353. čl. ZPP).

(1) Odločba U-I-161/10 z dne 9.12.2010