Jedro

V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno zasliši udeleženko in predlagateljico, predvsem v smeri vsakdanjega funkcioniranja udeleženke v družini in tudi sicer. Namreč tudi ni jasno, kakšne posle naj bi poleg vsakdanjih opravil, udeleženka še opravljala, pa naj jih ne bi bila zmožna, ali ima poleg denarnih sredstev od prodaje nepremičnin, še kaj premoženja (nepremičnine) s katerim bi lahko razpolagala, iz kakšnega njenega ravnanja izhaja, da razen s sredstvi pokojnine, z ostalim svojim premoženjem ne bi bila sposobna racionalno razpolagati.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu: - spremeni v točki II izreka tako, da se nasprotni udeleženki vrne pravica voliti in biti voljena; - razveljavi v preostalem delu odločitve v točki II izreka, v posledici pa tudi v točkah III in IV izreka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu za vrnitev poslovne sposobnosti A. A. delno ugodilo tako, da ji je delno vrnilo poslovno sposobnost v obsegu razpolaganja z redno mesečno pokojnino (I. točka izreka); v presežku je predlog za vrnitev poslovne sposobnosti zavrnilo (II. točka izreka); odločilo, da novega predloga za vrnitev poslovne sposobnosti ni dovoljeno vložiti prej kot eno lepo po pravnomočnosti tega sklepa (III. točka izreka); odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper zanjo neugodni del sklepa (zoper odločitve v II., III. in IV. točki izreka) se je udeleženka pravočasno pritožila zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je ugotovilo, da se od odvzema poslovne sposobnosti zdravstveno stanje ni bistveno spremenilo. Iz izvedenskega mnenja, na katerega se sodišče prve stopnje sklicuje, navedeno ne izhaja, temveč le, da gre za remisijo v bolezenskem smislu in da ostaja nejasno v kolikšni meri se je udeleženka tudi socialno in osebnostno rehabilitirala ter da brez podrobnejših in natančnejših objektivnih podatkov izvedenec ne more s strokovno skrbnostjo in odgovornostjo podati ocene, ali je udeleženka v sedanjem stanju ponovno sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Izrazil je sicer oseben dvom, da je. Gre torej za nepopolno mnenje, na podlagi katerega sodišče ne bi smelo utemeljiti svoje odločitve, ki pomeni hud poseg v osebnostne pravice udeleženke. Zaključek sodišča prve stopnje, da se bolezensko stanje udeleženke ni spremenilo v tolikšni meri, da bi bila sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi, je tako preuranjen, napačen, arbitraren, pa tudi protispisen. Izdelava mnenja je v konkretni zadevi obvezna, izdelano izvedensko mnenja pa je nepopolno in nestrokovno, česar sodišče ni saniralo z dopolnitvijo izvedenskega mnenja ali imenovanjem novega izvedenca, posledica pa je nepravilen in nezakonit sklep. Tudi ne drži, da se lahko bolezenski znaki, kljub rednemu jemanju zdravil, kadarkoli ponovijo. Drži, da je dr. G. v dopisu sodišču pisala, da so možna poslabšanja bolezni tudi v primeru jemanja terapije, vendar pa kaj takšnega iz mnenja sodnega izvedenca ne izhaja - ta je pojasnil le, da bi do poslabšanja prišlo v primeru opustitve zdravil. Iz izvida dr. G. z dne 6. 4. 2016 izhaja, da je stanje udeleženke stabilno, brez simptomatike. Iz sklepa sodišča z dne 28. 1. 2014, s katerim ji je bila poslovna sposobnost v celoti odvzeta, je razvidno, da je njena bolezen ozdravljiva, da ob rednih doživljenjskih terapijah lahko normalno živi in funkcionira. Poslovna sposobnost ji je bila odvzeta zaradi paranoidne shizofrenije, ob zlorabi in odvisnosti prepovedanih drog ter nekritičnosti glede jemanja zdravil in zlorabe drog. Iz sedanjega mnenja sodnega izvedenca in tudi iz izvida dr. G. izhaja, da se udeleženka redno zdravi, da je do svojega stanja kritična, da po izvedenem zdravljenju drog že več let ne uporablja. Sodišče je tako zmotno ugotovilo, da se njeno zdravstveno stanje od odvzema poslovne sposobnosti do dneva odločanja v tem postopku, ni bistveno spremenilo in da se bolezenski znaki lahko kadarkoli ponovijo. Sodišče ne more svojih zaključkov temeljiti na ugibanjih o hipotetičnih in časovno neopredeljenih morebitnih poslabšanjih bolezni. Odgovoriti mora le na vprašanje, ali je udeleženka še vedno omejena pri lastni skrbi za svoje koristi in pravice glede na stanje ob odvzemu poslovne sposobnosti in v kakšni meri. Iz izvedenskega mnenja ni razvidno, v kakšni meri lahko sedaj skrbi zase, za svoje pravice in koristi, zato sodišče ni ugotovilo, ali so prenehali razlogi zaradi katerih ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Izvedensko mnenje je potrebno dopolniti. Kot je pokazal že dosedanji postopek, se je stanje udeleženke sedaj bistveno izboljšano, kar je razvidno tudi iz dejstva, da CSD ... družine udeleženke ne spremlja več, ker za to ni nobene potrebe (česar sodišče ne povzame). Vse te podatke bi moralo sodišče prve stopnje posredovati izvedencu za potrebe dopolnitve mnenja. Izpodbijani sklep je v posledici nepravilen, pa tudi arbitraren in povsem samovoljen. Sodišče tudi z ničemer ne pojasni, zakaj je udeleženki vrnilo poslovno sposobnost samo v delu razpolaganja s pokojnino. Pojasnilo ni niti, zakaj meni, da nasprotna udeleženka ni zmožna voliti ali biti voljena, zakaj ni sposobna razpolaganja z ostalimi dohodki in prihranki, zakaj ni zmožna samostojnega odločanja na primer o prebivališču in nastopanja v upravnih postopkih. Na naroku je delavka CDS pojasnila, da je udeleženka neproblematična. Pritožba izpostavlja, da sodišče ne bi smelo za izvedenca imenovati istega psihiatra, ki je mnenje izdelal že v postopku odvzema poslovne sposobnosti. To namreč vzbuja dvom o njegovi nepristranskosti, česar udeleženka kot pravni laik, ni mogla pravočasno uveljavljati. Povsem arbitrarna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da novega predloga ni mogoče vložiti prej kot leto dni po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. S sklepom Okrajnega sodišča v Brežicah N 22/2013 z dne 28. 1. 2014 je bila udeleženki odvzeta poslovna sposobnost in pravica voliti ter pravica biti voljen. Sodišče je ocenilo, da zaradi bolezenske spremenjenosti povezane z zlorabo prepovedanih drog, ni sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi. Iz sklepa izhaja, da je njena bolezen brez redne terapije neozdravljiva, sicer pa zdravljiva, da je bila že večkrat zdravljena proti svoji volji, da je zdravljenje pogosto samovoljno prekinjala, ugotovljena je bila dolgoletna zloraba prepovedanih drog ter nekritičnost glede jemanja zdravil in zlorabe drog.

5. Dne 2. 12. 2015 je njena skrbnica, mati ..., predlagala, da se hčerki poslovna sposobnost v celoti vrne (54. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Kot pritožba pravilno izpostavlja, je bilo v tem postopku ugotovljeno: - da udeleženka od januarja 2014 (odvzem poslovne sposobnosti) prejema redno (depo) antipsihotično terapijo, - da v tem času ni imela pozitivnih bolezenskih znakov, - da ne uživa več drog ali drugih psihoaktivnih snovi (redno pa jemlje metadon), - da CSD ... družine udeleženke ne spremlja od 27. 8. 2015 (dopis z dne 7. 3. 2016, list. št. 34), saj za to ni nobene potrebe (izpoved delavke CSD ..., list. št. 36), - da je v tem obdobju redno hodila na kontrolne preglede k svoji zdravnici dr. G., razen dne 25. 5. 2015, prišla pa je nato 29. 9. 2015 (dopis dr. G., list. št. 42) in tudi 6. 4. 2016 (list. št. 44).

6. Izvedenec psihiater je po pregledu udeleženke in na podlagi dokumentacije in podatkov, s katerimi je razpolagal v času izdelave izvedenskega mnenja (18. 2. 2016), ocenil, da je ta v dobri remisiji bolezni, pri čemer bolezenska motnja vseeno počasi napreduje, da pa zaradi pomanjkanja natančnejših objektivnih podatkov ne more s strokovno gotovostjo in odgovornostjo podati ocene, ali je A. A. v sedanjem stanju ponovno sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi ter za pravice mladoletne hčerke, da pa osebno dvomi, da je tega sposobna. Iz zaključkov v poročilu dr. G. (list. št. 42) izhaja, da redno jemanje terapije ne preprečuje poslabšanja bolezni, vpliva pa na podaljšanje obdobij izboljšanja in stabilizacije bolezni; da bi se njeno stanje hitro poslabšalo, če bi opustila jemanje zdravil in da udeleženka v stanju poslabšanja ni zmožna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Iz izvida kontrolnega pregleda z dne 6. 4. 2016 (priloga B 1) pa izhaja, da je udeleženka že dve leti v stabilni remisiji, ob pregledu je bila lucidna, orientirana, urejenega duktusa, brez produktivne psihotične simptomatike, eutimna, nekoliko splitvnega afekta, kritična do svojega stanja. Kontrolni pregled je bil določen čez šest mesecev.

7. Na podlagi vsega ugotovljenega je sodišče prve stopnje zaključilo, da se stanje udeleženke od odvzema poslovne sposobnosti ni bistveno spremenilo, da je njena duševna motnja kronična in izboljšanja ni pričakovati, da se bolezenski znaki lahko kljub rednemu jemanju zdravil, kadarkoli ponovijo. Glede na to, da je duševna motnja trenutno v fazi mirovanja in da s sredstvi pokojnine že sedaj primerno razpolaga, ji je delno vrnilo poslovno sposobnost in odločilo, da lahko (še naprej) sama razpolaga z mesečno pokojnino, v preostalem pa predlog zavrnilo.

8. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je odločitev v zavrnilnem delu preuranjena. Iz ugotovljenih dejstev izhaja, da so se dejanske okoliščine od odločitve o odvzemu poslovne sposobnosti nasprotni udeleženki v januarju 2014, precej spremenile. Res je njena bolezen neozdravljiva, je pa zdravljiva - že v sklepu o odvzemu poslovne sposobnosti je (isti) izvedenec pojasnil, da ob rednem jemanju terapije udeleženka lahko normalno živi in funkcionira. V nasprotju s takratnimi okoliščinami je bilo sedaj ugotovljeno, da udeleženka redno jemlje zdravila, redno hodi na preglede (le enkrat od osmih primerov na pregled ni prišla - list. št. 42 in 44), da je opustila jemanje drog, da očitno uspešno skrbi za svojo družino - zase, za mladoletno hčerko, partnerja in tudi tasta (njena izpovedba list. št. 7), da z denarjem od pokojnine primerno ravna, da torej normalno živi in funkcionira. Iz mnenja izvedenca psihiatra sicer izhaja, da je zaradi bolezni udeleženka že toliko osebnostno spremenjena, da je manj iniciativna, manj zainteresirana in manj sposobna za celo vrsto vsakdanjih obveznosti (ki pa jih izvedenec ne opredeli; stran 13 izvedenskega mnenja), iz dejanskih okoliščin pa navedeno ne izhaja - udeleženka skrbi za veččlansko družino, primerno razpolaga s pokojnino, redno hodi na preglede, redno prejema zdravila in ni jasno, katerih vrst vsakdanjih obveznosti ni sposobna opravljati. Tudi mnenje dr. G. je, da A. A. (le) v stanju poslabšanja ni v popolnosti sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi, zaenkrat pa iz ugotovljenega takšno poslabšanje ne izhaja.

9. Glede na vse navedeno, upoštevaje nepopolnost izvedenskega mnenja (pregled po izvedencu medicinske stroke je obvezen - 48. člen ZNP), je pritožbeno sodišče zaradi pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja in v posledici pravilne uporabe materialnega prava, pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu (kolikor odločitve ni delno spremenilo) in v posledici v točkah III in IV izreka, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, delno pa sklep v zavrnilnem delu spremenilo tako, da je udeleženki vrnilo pravico voliti in biti voljena (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), saj nasprotni udeleženki ni več (popolnoma) odvzeta poslovna sposobnost(1).

10. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje, zaradi poteka časa in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ponovno zasliši udeleženko in predlagateljico, predvsem v smeri vsakdanjega funkcioniranja udeleženke v družini in tudi sicer. Namreč tudi ni jasno, kakšne posle naj bi poleg vsakdanjih opravil, udeleženka še opravljala, pa naj jih ne bi bila zmožna, ali ima poleg denarnih sredstev od prodaje nepremičnin, še kaj premoženja (nepremičnine) s katerim bi lahko razpolagala, iz kakšnega njenega ravnanja izhaja, da razen s sredstvi pokojnine, z ostalim svojim premoženjem ne bi bila sposobna racionalno razpolagati. Potrebno bo dopolniti tudi izvedensko mnenje, pri tem pa izvedenca seznaniti z naknadno (po izdelavi izvedenskega mnenja) zbranimi podatki(2). Po potrebi lahko sodišče izvede tudi druge dokaze oziroma pridobi še druge podatke.

11. Pri ponovni odločitvi naj upošteva tudi: - da je popolni odvzem poslovne sposobnosti (v konkretnem primeru je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tak ukrep obdržalo praktično v celoti v veljavi) z vidika varstva človekovih pravic na mestu le, če posameznik na nobenem področju pravnega življenja ne razpolaga več s sposobnostjo za samostojno odločanje, - da je tudi delni odvzem sposobnosti upravičen samo, kadar je sposobnost razsojanja prizadeta v večji meri in posamezniku pomoči ni mogoče zagotoviti z blažjimi sredstvi le na tistih področjih njegovega življenja oziroma samo v zadevah, kjer jo potrebuje(3), - da gre v obeh primerih za hud poseg v človekove pravice, tudi v pravico do dostojanstva, kar nasprotno udeleženko, kot je razvidno iz podatkov spisa, še posebej obremenjuje (pri čemer je storila veliko, da si ga povrne).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega in četrtega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

Op. št. (1): Primerjaj drugi odstavek 7. člena Zakona o volitvah v državni zbor.

Op. št. (2): Zaenkrat ni ovire, celo priporočljivo je, da izvedensko mnenje izdela isti izvedenec, ki je mnenje izdelal tudi v postopku odvzema poslovne sposobnosti udeleženki.

Op. št. (3): Barbara Novak, Civilnopravni položaj polnoletne osebe z omejeno sposobnostjo za samostojno odločanje, Pravnik, št. 9-12/2003.