Jedro

Odvetnika, ki ni več poslovno sposoben, se izbriše iz imenika odvetnikov. Za tako situacijo gre tudi, ko je zoper odvetnika začet postopek osebnega stečaja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka odločila, da se tožnika izbriše iz imenika odvetnikov OZS iz razloga po 7. točki prvega odstavka 30. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 25. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv).

2. Iz njene obrazložitve izhaja, da je bila obveščena o tem, da se je zoper tožnika s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju St ... z dne 24. 9. 2018 začel postopek osebnega stečaja, ki je vpisan tudi v Poslovnem registru Slovenije pri poslovnem subjektu z nazivom „odvetnik...“ s sedežem v Ljubljani. Navaja, da je na podlagi 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z začetkom osebnega stečaja tožnikova poslovna sposobnost omejena. Tožnika je bilo zato treba iz razloga po 7. točki prvega odstavka 30. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 25. člena ZOdv izbrisati iz imenika odvetnikov. Ker je bilo mogoče dejansko stanje ugotoviti na podlagi dejstev, ki so ji znana, je odločila v skrajšanem postopku.

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. Navaja, da je odločitev preuranjena in nezakonita, ker začetek in tek postopka osebnega stežaja nista razlog, na podlagi katerega bi ga toženka lahko izbrisala iz imenika odvetnikov. Trdi, da sklep z dne 24. 9. 2018 v času izdaje izpodbijane odločbe še ni bil pravnomočen, saj je zoper njega vložil pravočasno in dovoljeno pritožbo, o kateri še ni bilo odločeno. V tem času je negotovo, ali bo nad tožnikom sploh izveden postopek osebnega stečaja in bo njegovo poslovna sposobnost v poslih, ki se tičejo razpolaganja z njegovim premoženjem pravnomočno omejena. Drugačna razlaga, ki omogoča izdajo izpodbijane odločbe že na podlagi nepravnomočnega sklepa o začetku osebnega stečaja, pomeni nezakonit odvzem možnosti opravljanja poklica.

4. Navaja, da se na podlagi 386. člena ZFPPIPP poslovna sposobnost omeji, in sicer glede poslov v zvezi s premoženjem stečajnega dolžnika, ne pa tudi za druge posle, saj je v interesu postopka, da stečajni dolžnik ostane zaposlen in pridobiva prihodek, s katerim plačuje dolgove do stečajnih upnikov. Opozarja, da odvetnik lahko svojo dejavnost opravlja tudi kot zaposlen pri drugem odvetniku in odvetniški družbi, torej na enak način kot drugi stečajni dolžniki z drugo izobrazbo. Sklicuje se na sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 208/2015, po katerem omejitev poslovne sposobnosti dolžnika po stečajnem pravu ne vpliva na sposobnost zastopanja po ZPP, saj se omejitev po ZFPPIPP nanaša le na razpolaganje in upravljanje s premoženjem, ki vpliva na stečajno maso. Trdi tudi, da toženka ne zatrjuje, da bi pri njem šlo za stanje, zaradi katerega ne bi bil sposoben skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

5. Uveljavlja, da toženka z izpodbijanim sklepom krši 34. in 49. člen Ustave RS, saj mu je onemogočila pojavljanje na trgu in možnost preživljanja. Ravnala je tudi nemoralno, saj mu je obrnila hrbet, ko bi mu morala stati ob strani. Prepoved opravljanja odvetniškega poklica je zanj življenjskega pomena, saj preživlja družino s tremi otroki. Upoštevati bi morala tudi 59.č člen Statuta OZS. Zmotno pa naj bi uporabila akte tudi, ker naj bi ravnala po 25. členu ZOdv, o tem pa je glasovala, kar pomeni, da bi bila odločitev lahko tudi drugačna. Trdi, da ima podatke o tem, da je toženka članom odbora posredovala napačne podatke o stanju postopka uvedbe osebnega stečaja.

6. Meni, da niso bili izpolnjeni pogoji za odločanje v skrajšanem postopku, saj se toženka ni mogla seznaniti z drugimi okoliščinami osebnega stečaja, razen s tistimi, ki izhajajo iz javno dostopnih podatkov na portalu AJPES, to pa je le, da je bil sklep o začetku postopka izdan in da še ni pravnomočen. Meni, da bi mu toženka morala dati možnost, da se o okoliščinah in dejstvih v zvezi s potekom postopka osebnega stečaja izjavi. Trdi, da toženka v razmerju do njega ravna drugače kot do ostalih odvetnikov, zoper katere v enakem obdobju teče postopek osebnega stečaja, saj se je o tem seznanila na enak način kot v tožnikovem primeru preko časopisnih člankov, pa se je za tako drastičen in očitno nezakonit ukrep odločila le v razmerju do tožnika. Toženkino ravnanje je tako v nasprotju z ustavnim načelom enakosti pred zakonom. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in razsodi o ponovnem vpisu tožnika v imenik odvetnikov. Zahteva povračilo stroškov.

7. Toženka v odgovoru tožbi nasprotuje. Glede posledic nepravnomočnega sklepa o začetku postopka osebnega stečaja se sklicuje na prvi odstavek 244. člena ZFPPIPP. Navaja, da mora oseba, ki opravlja odvetniški poklic, pogoje izpolnjevati ves čas opravljanja poklica. Opozarja na povezanost poklica s posameznikom kot fizično osebo in meni, da zato ni pomembno, ali odvetništvo opravlja kot samostojen poklic ali kot odvetnik, zaposlen pri drugem odvetniku. Pojasnjuje, da se skladno s 44. členom v zvezi z 59. d členom Statusa OZS izbris izvede šele s pravnomočnostjo odločbe. Navaja še, da je bilo dejansko stanje mogoče ugotoviti na podlagi uradnih podatkov, tožnikova poslovna sposobnost pa je bila z izdanim sklepom o začetku postopka osebnega stečaja omejena že na podlagi ZFPPIPP, zato je odločila v skrajšanem postopku. Opozarja na svojo dolžnost nosilke javnega pooblastila za vodenje imenika odvetnikov in da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in javna služba. Zavrača očitek o neenakem obravnavanju. Pojasnjuje podlago za zborno odločanje in pomen določbe 59. č člena Statuta OZS.

8. Tožba ni utemeljena.

9. V obravnavani zadevi je sporna odločitev toženke, da se tožnika izbriše iz imenika odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije. Toženka je ob ugotovitvi, da se je zoper tožnika začel postopek osebnega stečaja, odločitev oprla na 7. točko prvega odstavka 30. člena ZOdv v zvezi z 2. točko prvega odstavka 25. člena tega zakona.

10. Po 7. točki prvega odstavka 30. člena ZOdv se odvetnik izbriše iz imenika odvetnikov, če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje odvetniškega poklica. Po 2. točki prvega odstavka 25. člena tega zakona pa je odvetnik lahko, kdor izpolnjuje pogoj, da je poslovno sposoben.

11. Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da se odvetnika, ki ni več poslovno sposoben, izbriše iz imenika odvetnikov. Sodišče se strinja s toženko, da gre za tako situacijo tudi, ko je zoper odvetnika začet postopek osebnega stečaja. Po prvem odstavku 386. člena ZFPPIPP1 se namreč z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji. To pa pomeni, da odvetnik nima več poslovne sposobnosti, ki se po 2. točki 25. člena ZOdv zahteva kot pogoj za opravljanje tega poklica. Navedene določbe ZOdv glede na njeno besedilo namreč ni mogoče razlagati drugače, kot da se kot pogoj za opravljanje odvetniškega poklica zahteva polna poslovna sposobnost.2 Enako izhaja tudi iz narave odvetniškega poklica, ki je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo posamezniki (fizične osebe) opravljajo kot svoboden poklic (prvi in drugi odstavek 1. člena ter 25. člen ZOdv), in sicer ne glede na to, ali ta poklic opravljajo individualno, v odvetniški družbi ali na podlagi delovnega razmerja (prvi in drugi odstavek 4. člena ZOdv). Poleg tega pa je za ta poklic značilen poseben zaupen odnos s stranko, kar poleg visokih etičnih standardov, ki izhajajo iz Kodeksa odvetniške poklicne etike, zahteva tudi polno poslovno sposobnost fizične osebe, ki opravlja ta poklic.

12. Glede na povedano za odločitev niso pomembne tožbene navedbe, povezane s tem, da se dolžniku z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost zgolj omeji. V tem pogledu se tožnik tudi zmotno sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča II Ips 208/2015, saj iz njega izhaja zgolj to, da oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom, zoper katero je začet postopek osebnega stečaja, izpolnjuje pogoje za zastopanje v pritožbenem postopku pred sodiščem druge stopnje (tretji odstavek 87. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), ne pa tudi, da je ohranila status odvetnika. Prav tako neutemeljeno tožnik uveljavlja nezmožnost pridobivanja dohodka in zaposlitve pri drugem odvetniku. Z izbrisom tožnik sicer izgubi status odvetnika, ne pa tudi možnosti za delo oziroma zaposlitev glede na pridobljeno izobrazbo. Tožnik zato toženki neutemeljeno očita kršitve 34. in 49. člena Ustave RS.

13. V obravnavanem primeru med strankama ni sporno, da je bil izdan sklep Okrožnega sodišča v Kranju St ... z dne 24. 9. 2018 o začetku postopka osebnega stečaja zoper tožnika, ki pa v trenutku izdaje izpodbijane odločbe ni bil pravnomočen. Tožnik pa neutemeljeno uveljavlja, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker se opira na nepravnomočen sklep o začetku postopka osebnega stečaja. Toženka ima namreč prav, da pravne posledice začetka postopka osebnega stečaja iz 386. člena ZFPPIPP nastanejo že z izdajo sklepa o začetku postopka osebnega stečaja, torej še preden ta postane pravnomočen. Skladno s prvim odstavkom 244. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP pravne posledice začetka postopka osebnega stečaja nastanejo že z začetkom dneva, ko je objavljen oklic o njegovem začetku. Do tega pa pride že z dnevom izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka, saj je skladno s tretjim odstavkom 242. člena in tretjim odstavkom 243. člena ZFPPIPP v zvezi s 383. členom ZFPPIPP sodišče dolžno oklic objaviti v istem dnevu, v katerem je izdalo sklep o začetku postopka osebnega stečaja. Navedeno pa potrjuje tudi drugi odstavek 244. člena ZFPPIPP, po katerem v primeru, če je sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi pritožbe razveljavljen, v ponovnem postopku pa je sodišče znova izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka.

14. Neutemeljeno tožnik ugovarja tudi, da izpodbijana odločba ne bi smela biti izdana v skrajšanem postopku. O vpisu oziroma izbrisu iz imenika odvetnikov odloča pristojni organ v upravnem postopku (tretji odstavek 31. člena ZOdv). Toženka je imela podlago za odločanje v skrajšanem postopku v določbi 1. točke prvega odstavka 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), po kateri organ lahko po skrajšanem postopku takoj odloči o zadevi, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev, ki so organu znana. V takem primeru mu ni treba zaslišati stranke (tretji odstavek 144. člena). Iz izpodbijane odločbe in spisne dokumentacije namreč izhaja, da se je s pravno odločilnim dejstvom, to je izdajo in objavo sklepa o začetku postopka osebnega stečaja nad tožnikom, toženka seznanila na podlagi obvestila Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) o vpisu tega dejstva v Poslovni register Slovenije. Ta register je skladno prvo alinejo 2. člena v zvezi z 22. členom Zakona o Poslovnem registru (ZPRS-1) javna evidenca o poslovnih subjektih s sedežem na območju Republike Slovenije, v katero se na podlagi 29. alineje prvega odstavka 8. člena ZPRS-1 vpisujejo tudi podatki o začetku postopka v skladu z zakonom, ki ureja prisilno poravnavo, stečaj in likvidacijo, torej tudi podatki o začetku postopka osebnega stečaja nad poslovnim subjektom po določbah ZFPPIPP. Ker je tako toženka odločila o zadevi na podlagi dejstva, ki je bilo na podlagi zakona vpisano v javno evidenco, ni kršila pravil postopka, s tem ko tožniku pred odločitvijo v zadevi ni dala možnosti izjave o navedenem odločilnem dejstvu. Glede na pojasnjene učinke nepravnomočnega sklepa, za katerega ni sporno, da je bil izdan, pa niso utemeljeni niti tožbeni očitki o kršitvi pravice do izjave, ki jih tožnik uveljavlja v zvezi z okoliščinami poteka stečajnega postopka.

15. Tožnik pa ne more uspeti niti z očitki o tem, da toženka ni upoštevala 59.č člena svojega statuta, po katerem se v postopku izbrisa iz imenika odvetnikov poleg razlogov za izbris odvetnika iz imenika upošteva tudi teža kršitev in njene posledice, stopnja odgovornosti, predhodno ravnanje odvetnika, morebitni predhodno uvedeni in ustavljeni postopki izbrisa odvetnika iz imenika, odvetnikova pripravljenost, da se posledice, ki so razlog za izbris po tem statutu, čim prej odpravijo, in druge okoliščine primera. Glede na razlog za izbris iz imenika odvetnikov, ki je bil podlaga za odločitev v obravnavanem primeru (to je, da tožnik z izdajo in objavo sklepa o začetku osebnega stečaja nima več zahtevane polne poslovne sposobnosti) namreč ta določba statuta pri odločanju o izbrisu iz navedenega razloga ne pride v poštev.

16. Glede na to, da je po 9. točki 28. člena Statuta za odločanje v postopku o izbrisu iz imenika odvetnikov pristojen upravni odbor toženke, je tožbeni očitek o nesmiselnosti glasovanja nerazumljiv. Tožbeni očitek, da naj bi bil članom upravnega odbora posredovan napačen podatek o stanju uvedbe stečajnega postopka, pa je povsem pavšalen.

17. Neutemeljena pa je tudi tožbena navedba o neenakem obravnavanju v razmerju do drugih odvetnikov, zoper katere naj toženka ne bi ukrepala kot pri tožniku, čeprav naj bi bili v enakem položaju, ker naj bi bil pri njih tudi izdan sklep o začetku stečajnega postopka, ki ni bil pravnomočen. Tak tožbeni očitek ni utemeljen že iz razlogov, zaradi katerih je po pojasnjenem izpodbijana odločba materialnopravno pravilna.

18. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

19. Sodišče je v zadevi odločilo na seji, brez glavne obravnave, na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Pravno relevantno dejstvo za odločitev v tej zadevi je, kot že pojasnjeno, dejstvo izdaje in objave sklepa o začetku postopka osebnega stečaja nad tožnikom. Ker to dejstvo med strankama ni sporno, sodišče ni izvedlo glavne obravnave in predlaganih dokazov (vpogled v stečajni spis ter zaslišanje tožnika in odvetnice, pri kateri se tožnik namerava zaposliti), saj se ti po povedanem ne nanašajo na obstoj navedenega pravno odločilnega dejstva.

20. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP: Z začetkom stečajnega postopka se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da: 1. ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, 2. brez soglasja sodišča ne more: - najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, - odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa, - se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam. 2 Prim. tudi sodbo Upravnega sodišča IV 67/2016.