Jedro

Zaslišanje sodnice pristojnega sodišča v vlogi priče zato ne vnaša dvomov v videz nepristranskosti sodišča.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožna sodnica A. A. je predlagala prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru I K 8837/2024, ki se po obtožnem predlogu Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru vodi zoper obdolženega B. B., zaradi kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika. V utemeljitev je navedla, da je državna tožilka v obtožnem predlogu predlagala tudi zaslišanje okrajne sodnice svétnice C. C. (kot priče), ki je zaposlena pri Okrajnem sodišču v Mariboru in je sodelavka sodnikov, razporejenih na kazenski oddelek tamkajšnjega sodišča v Mariboru, katerim je tudi nadrejena kot vodja navedenega oddelka. Meni, da predlagano zaslišanje okrajne sodnice svétnice kot priče in zgoraj navedene okoliščine v skladu s prvim odstavkom 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) predstavljajo tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče na območju istega višjega sodišča. Obravnavanje navedene kazenske zadeve s strani kateregakoli sodnika, razporejenega na kazenski oddelek Okrajnega sodišča v Mariboru, bi namreč lahko vzbujalo pri strankah oziroma v očeh javnosti dvom o nepristranskosti navedenih sodnikov.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po določbi prvega odstavka 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne prisotnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Institut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost, zato jo je treba kot takšno razlagati restriktivno.

4. Po presoji višjega sodišča v predlogu navedene okoliščine ne dajejo podlage za zaključek, da so podani tehtni razlogi, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti. Okoliščina, da je v konkretnem kazenskem postopku kot priča predlagana sodnica pristojnega sodišča, namreč sama po sebi ne more krniti videza nepristranskosti celotnega Okrajnega sodišča v Mariboru. Pri tem je treba upoštevati, da je razpravljajoči sodnik pri vodenju glavne obravnave vezan na ustavo in zakone ter mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (3. člen Zakona o sodiščih ter 2. in 37. člen Zakona o sodniški službi). Prav tako razpravljajočemu sodniku določila ZKP nalagajo, da poda priči pravni pouk ne glede na njen status, izobrazbo oziroma poklic. Zaslišanje sodnice pristojnega sodišča v vlogi priče zato ne vnaša dvomov v videz nepristranskosti sodišča.1 V morebitnih posameznih primerih tesnejših prijateljskih odnosov, ki bi presegali običajno službeno znanstvo, pa se videz nepristranskosti sojenja lahko zagotavlja v okviru pravnega instituta izločitve po 39. členu ZKP. Ob tem je še dodati, da se morajo dejanske okoliščine, ki utemeljujejo predlog za prenos krajevne pristojnosti, nanašati na sodišče kot celoto in ne zgolj na nekatere sodnike tega sodišča, torej morajo biti takšne narave, da sodišče kot celoto postavljajo pod objektiven dvom glede nepristranskosti sojenja.2 Takega dvoma pa razlogi, ki jih navaja predlagateljica, ne vzbujajo, saj se nanašajo le na sodnike, razporejene na kazenski oddelek Okrajnega sodišča v Mariboru, in jih kot take ni mogoče samodejno širiti na druge sodnike, ki opravljajo sodniško službo pri tem sodišču. Sploh, ker pristojnega sodišča tudi po velikosti ni mogoče opredeliti kot manjšega sodišča. 5. Višje sodišče tako zaključuje, da v predlogu navedene okoliščine ne dajejo podlage za oceno, da so podani tehtni razlogi, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 35. člena ZKP).

6. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

1 Glej sklepa VS RS I R 183/2022 z dne 18. 1. 2023 in I Kr 44927/2016 z dne 23. 2. 2017. 2 Glej sklep VS RS I Kr 3815/2020 z dne 9. 12. 2021 in v njem navedeno sodno prakso.