Jedro

Ker je imel ravnatelj tožene stranke pri izbiri kandidatov, ki niso izpolnjevali pogojev za zasedbo delovnega mesta, svobodno izbiro in ker se ni zavezal, da bo s tožnikom po zaključku izobraževanja sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, tožbeni zahtevek za razveljavitev izbire in za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tožnikom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo podredni tožbeni zahtevek, ki se glasi, da se razveljavi izbira delavcev, ki jih je tožena stranka izbrala na podlagi objave prostih delovnih mest učitelja v oddelku podaljšanega bivanja na matični šoli v H. in da se ugotovi, da sta pogodbi o zaposlitvi za navedeni delovni mesti, ki jih je tožena stranka sklenila z izbranimi kandidati na podlagi javne objave z dne 26. 7. 2005, nični in da je tožena stranka dolžna v 8 dneh s tožnikom skleniti pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto učitelja v oddelku podaljšanega bivanja na matični šoli v H. za nedoločen čas ter mu v 8 dneh izplačati vse prejemke po pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto učitelja v oddelku podaljšanega bivanja na matični šoli v H., od 1. 9. 2005 do dejanske sklenitve takšne pogodbe o zaposlitvi, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega prejemka, do plačila, ter mu v 8 dneh povrniti stroške tega postopka, nato pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe, do plačila (I. točka izreka). Podredni tožbeni zahtevek v delu, ki se glasi, da se ugotovi, da je tožena stranka diskriminarala tožnika pri izbiri kandidatov za prosti delovni mesti učitelja v oddelku podaljšanega bivanja na matični šoli za nedoločen čas, ki sta bili objavljeni dne 26. 7. 2005 pri Uradu za delo H., je zavrglo (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške tega postopka v višini 1.360,79 EUR v 8 dneh po prejemu pisnega odpravka te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila, da ne bo izvršbe (III. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi podrednemu tožbenemu zahtevku, oziroma, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, tožniku pa prisodi povračilo stroškov te pritožbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje, do plačila. Navaja, da sodišče pri odločanju o sporu ni upoštevalo 58. člena Panožne kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, ki določa, da je delavec, ki ga je poslal zavod na izobraževanje, dolžan ostati na delu po zaključenem študiju toliko časa, kot je trajalo njegovo izobraževanje. Razlaga te določbe, da gre pri tem le za dolžnost delavca, ne pa za dolžnost delodajalca, je napačna, saj zavodi pri takšnem načinu izobraževanja delavca nenamensko trošijo javna sredstva. Zaradi tega je mnenja, da je neutemeljena razlaga sodišča, da je imel ravnatelj šole pri izbiri kandidatov, ki niso izpolnjevali pogojev, svobodno izbiro. To izbiro mu je omejevala pogodba o izobraževanju, ki jo je sam sklenil s tožnikom oziroma mu jo je omejevala dolžnost racionalnega in nenamenskega trošenja javnih sredstev pri izobraževanju tožnika. Zaradi tega poudarja, da ni bil diskriminatoren postopek izbire med kandidati, ki bi izpolnjevali razpisne pogoje. Diskriminatoren je bil nadaljnji postopek izbire med kandidati, ki niso izpolnjevali razpisnih pogojev in so se lahko zaposlili le za določen čas.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in na absolutne bistvene kršitve določb postopka, kot mu to nalaga drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo, pravilno presodilo odločilna dejstva in odločilo ob pravilni uporabi materialnega prava. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da pritožbene navedbe tožeče stranke niso bistvene, saj se ne nanašajo na pravna odločilna dejstva, zato ne morejo vplivati na drugačno pravno presojo odločitve sodišča. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka dne 26. 7. 2005 razpisala dve prosti delovni mesti učitelja v oddelku podaljšanega bivanja na matični šoli v H., za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Tožnik se je na prosti delovni mesti prijavil, saj je štel, da izpolnjuje pogoje za zasedbo objavljenih delovnih mest, ker je bil v času objave zaposlen pri toženi stranki, kot učitelj v oddelku podaljšanega bivanja na matični šoli za določen čas. Dne 22. 8. 2005 pa je prejel obvestilo, da na razpisano prosto delovno mesto ni bil izbran. Z odločitvijo tožene stranke se ni strinjal, saj je za isto delovno mesto že večkrat sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta. Poleg tega se je tožena stranka z medsebojno pogodbo o izobraževanju z dne 1. 10. 2004 zavezala, da bo tožnik po končanem šolanju ostal pri njej vse do konca šolskega leta 2008/2009. Ker je tožnik izpolnil pogodbeno obveznost, saj je dne 14. 9. 2005 diplomiral na Fakulteti za šport v Ljubljani, bi tožena stranka z njim morala skleniti pogodbo o zaposlitvi brez javne objave, kot to določa 5. alinea 1. odstavka 24. člena ZDR, ne pa, da je na razpisani delovni mesti izbrala M.V. in D.P., ki razpisnih pogojev nista izpolnjevali. Obenem je zatrjeval, da gre v konkretnem primeru tudi za diskriminacijo invalidov, saj je toženi stranki znano, da je invalid III. kategorije zaradi posledic nezgode pri delu. S tožbo je zahteval, da se ugotovi, da ga je tožena stranka diskriminirala pri izbiri kandidatov za prosti delovni mesti učitelja v oddelku podaljšanega bivanja ter odškodnino v višini treh njegovih neto plač. Tožnik je postavil še podredni zahtevek, v katerem je poleg ugotovitve diskriminacije uveljavljal razveljavitev izbire delavcev, ki jih je tožena stranka izbrala na podlagi objave prostih delovnih mest, ničnost pogodb o zaposlitvi, ki so bile sklenjene z izbranimi kandidati, ter reintegracijo in reparacijo za čas od 1. 9. 2005 do sklenitve pogodbe o zaposlitvi.

Sodišče prve stopnje je v tem sporu enkrat že odločilo in s sodbo opr. št. II Pd 1287/2005 z dne 19. 9. 2006 delno ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku, podredni zahtevek pa je v celoti zavrnilo. Ugotovilo je, da tožnik v času objave spornih delovnih mest razpisnih pogojev ni izpolnjeval, teh pogojev pa nista izpolnjevali niti izbrani kandidatki, zaradi česar sta bili sprejeti v delovno razmerje za določen čas. Sodišče prve stopnje v postopku izbire kandidatov zato ni videlo nobene nezakonitosti, glede diskriminacije pa je ugotovilo, da tožnik sicer ni dokazal, da bi bil diskriminiran zaradi invalidnosti. Vendar je na podlagi izpovedi ravnatelja N.T. in izpovedi tožnika zaključilo, da je bil tožnik diskriminiran iz razloga, ker mu je bilo obljubljeno delovno mesto učitelja športne vzgoje, a mu kasneje ni bilo ponudeno. Ob ugotovitvi, da je tožena stranka tožnika diskriminirala pri izbiri kandidatov za razpisani prosti delovni mesti ter ob nadaljnji ugotovitvi, da je tožena stranka v posledici takega ravnanja odškodninsko odgovorna, je sodišče tožniku prisodilo odškodnino v višini ene in pol zadnje neto plače, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Ob ugotovitvi, da je primarnemu tožbenemu zahtevku delno ugodilo, je sodišče podredni zahtevek zavrnilo. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožene stranke ugodilo in odločitev v izpodbijani sodbi glede primarnega tožbenega zahtevka spremenilo tako, da je ta zahtevek v celoti stroškovno zavrnilo. Ugotovilo je, da tožnik ni izkazal, da bi bil v postopku izbire na objavljeni prosti delovni mesti učitelja v oddelku podaljšanega bivanja na matični šoli diskriminiran, zaradi česar je sodišče prve stopnje pri odločitvi o primarnem tožbenem zahtevku zmotno uporabilo materialno pravo. V posledici ugoditve primarnemu tožbenemu zahtevku, je sodišče napačno odločilo, ko je zavrnilo podredni tožbeni zahtevek, ne da bi o tem zahtevku odločalo po vsebini. Pritožbeno sodišče je zato tudi v tem delu pritožbi tožene stranke ugodilo in odločitev glede podrednega zahtevka razveljavilo ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje v skladu z napotki pritožbenega sodišča pravilno presojalo, ali je po vsebini utemeljen podredni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik poleg ugotovitve diskriminacije pri izbiri kandidatov za prosti delovni mesti učitelja v oddelku podaljšanega bivanja na matični šoli v H., uveljavljal še razveljavitev izbire delavcev, ki jih je tožena stranka izbrala na podlagi objave prostih delovnih mest, ničnost pogodb o zaposlitvi, ki so bile sklenjene z izbranimi kandidati, ter reintegracijo in reparacijo za čas od 1. 9. 2005 dalje do sklenitve pogodbe o zaposlitvi.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov glede 1. točke podrednega tožbenega zahtevka pravilno ugotovilo, da je bilo o vsebini tega zahtevka že pravnomočno razsojeno s sodbo opr. št. II Pd 1287/2005 z dne 19. 9. 2006, v zvezi s sodbo in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 224/2007 z dne 12. 9. 2008. Zaradi tega je v tem delu podredni tožbeni zahtevek utemeljeno zavrglo, saj 2. odstavek 319. člena ZPP izrecno določa, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena in če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo. Pravno pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da podredni zahtevek tudi v preostalih točkah zahtevka ni utemeljen in se v zvezi s presojo odločitve glede zavrnilnega dela podrednega tožbenega zahtevka (1. točka izreka), pritožbeno sodišče v celoti strinja z razlogi sodišča prve stopnje in teh razlogov ne ponavlja.

Pritožbena navajanja, da ravnatelj šole pri izbiri kandidatov, ki niso izpolnjevali pogojev, ni imel svobodne izbire, ker naj bi mu to izbiro omejevala pogodba o izobraževanju, ki jo je sam sklenil s tožnikom, so neutemeljena in pravno zmotna. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, se tožena stranka s pogodbo o izobraževanju z dne 1. 10. 2004, s katero je bil tožnik napoten na izobraževanja za pridobitev javno veljavne univerzitetne izobrazbe, ni v ničemer zavezala, da bo s tožnikom sklenila delovno razmerje za nedoločen čas, saj iz vsebine 6. člena te pogodbe izhaja le, da se je tožnik zavezal, da bo po zaključku izobraževanja ostal pri delodajalcu najmanj še dve leti. Pritožbena zatrjevanja, da bi morala tožena stranka s tožnikom skleniti pogodbo o zaposlitvi za razpisano delovno mesto in da je bil zaradi neizbire med kandidati, ki niso izpolnjevali razpisnih pogojev, postopek izbire diskriminatoren v smislu 6. člena ZDR, so zato neupoštevna.

Pritožbeno sodišče se do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo, ker za presojo odločitve niso bistvenega pomena (360. člen ZPP).

Zaradi vsega navedenega in ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa ne razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in skladno z določbo 353. člena ZPP potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP).