Jedro

Opis kaznivega dejanja vsebuje vse elemente kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po členu 317 KZ in sicer: - splošno nevarno dejanje, - obveznostno ravnanje obdolženca v zagotovitvi varnosti ljudi, - posledico kaznivega dejanja.

Izrek

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je bilo s sodbo sodišča druge stopnje prekršeno določilo 3. v zvezi z 2. in 1. odstavkom 317. člena KZ na način iz 1. točke 372. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedeno sodbo spoznalo M.M. za krivega storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po 1., 2. in 3. odstavku 317. člena KZ. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen tri mesece zapora, ter preizkusno dobo enega leta. Pritožbi zagovornika obdolženca je višje sodišče s sodbo z dne 16.12.2003 ugodilo in izpodbijano sodbo tudi po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obdolženca na podlagi 1. točke 358. člena ZKP obtožbe oprostilo.

Zoper navedeno pravnomočno sodno odločbo je vložil vrhovni državni tožilec zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona v vprašanju ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje (razlog iz 1. točke 1. odstavka 420. člena v zvezi s 1. točko 372. člena ZKP). Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in ugotovi, da je dejanje, za katerega se je obdolženec preganjal kaznivo dejanje po 1., 2. in 3. odstavku 317. člena KZ.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Obtožba je obdolženemu M.M. (sledilo ji je tudi sodišče prve stopnje) očitala, da kot gradbeni delovodja zadolžen tudi za varnost delavcev iz malomarnosti ni poskrbel, da bi delavci (v kletnem hodniku Klinike ...) opravljali delo z bencinskim strojem v dovolj zračnem prostoru, zaradi česar je prišlo do zastrupitve treh delavcev z ogljikovim monoksidom. Višje sodišče je ob ugoditvi pritožbe zagovornika in po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo spremenilo in obdolženca iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe. Menilo je, da v konkretnem primeru iz opisa kaznivega dejanja kot ga je državni tožilec v obtožnem aktu ponudil sodišču, ni navedeno, katero dejanje za zagotovitev splošne varnosti ljudi bi bil obdolženec dolžan storiti. Iz opisa kaznivega dejanja izhaja le, da naj ne bi poskrbel, da bi delavci delo opravljali v dovolj zračnem prostoru, kar pa ne pomeni konkretizacije njegove dolžnosti, da poskrbi za splošno varnost ljudi. Iz opisa nadalje tudi ne izhaja, da bi nastala splošna nevarnost za ljudi in v čem je bila ta nevarnost (konkretizirana je le nevarnost za delavce). Ob pravilnem opisu bi sicer bil obdolženec lahko spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu po členu 208. KZ ali celo za kaznivo dejanje povzročitve nevarnosti pri gradbeni dejavnosti po členu 318. KZ, vendar opis kaznivega dejanja iz obtožnega predloga ne obsega konkretizacije vseh elementov navedenih kaznivih dejanj, da bi pritožbeno sodišče lahko sprejelo drugačno odločitev (2. in 3. odstavek na strani 3. sodbe pritožbenega sodišča).

S takšnim pravnim sklepanjem pa se ne strinja vrhovni državni tožilec, ki meni, da opis dejanja v obtožnem aktu vsebuje vse zakonske znake obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. V opisu je zatrjevana in že na prvi pogled natančno razvidna vzročna zveza med kršitvijo dolžnosti, da obdolženec kot gradbeni delovodja zagotovi delo v prezračevanem prostoru, (ki ga ne sme še pregraditi) in nastalo posledico, ki je kot konkretna nevarnost posledica splošne nevarnosti, to je neprezračenosti. Zato ne drži, da splošna nevarnost ni sestavni del opisa in tudi ne, da dolžnost zagotovitve dela v prezračenem prostoru še ne predstavlja konkretiziranega dejanja, ki bi bilo v nasprotju z obdolženčevo dolžnostjo za zagotovitev splošne varnosti ljudi. Nedoločenost kroga oseb, proti kateremu je deloval ali je lahko deloval ogljikov monoksid, je posledica neobvladljivosti samega delovanja plina, ki je lahko pri različnih oškodovancih dosegel različne učinke in katerih učinke po emisiji v prostor ni bilo več mogoče nadzorovati. Nastanek hude zastrupitve oziroma smrtne nevarnosti pri enem oškodovancu torej le dokazuje, da je splošna nevarnost prešla v konkretno nevarnost in tudi v posledico, ki predstavlja kvalifikatorno okoliščino. Nedoločenost kroga oseb pa sicer ni opredeljena z nepoznavanjem natančne identitete ogroženih oseb (kar je v večini primerov slej kot prej vendarle mogoče ugotoviti), ampak z nepredvidljivostjo delovanja splošno nevarnega dejanja ali sredstva, pri katerem ni mogoče predvidevati, proti katerim osebam in na kakšen način bo delovalo.

Kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti je ogroževalni delikt, kar pomeni, da je posledica povzročitev neposredne ali konkretne nevarnosti, to se pravi nevarnosti, ki neposredno grozi, da se bo sprevrgla v poškodovanje zavarovane dobrine, to je ogrozila življenje ljudi ali premoženje večje vrednosti. Dejanje je mogoče storiti tako s storitvijo, kakor tudi z opustitvijo in sicer s splošno nevarnim dejanjem ali sredstvom. Zakonsko besedilo kot splošno nevarno dejanje predvideva izzvanje požara, povodni, eksplozije, uporabe strupa ali strupenih plinov, ionizirajoče sevanje, uporaba motorne sile, električne ali kakšne druge energije. Gre torej za takšna nevarna dejanja s katerimi storilec sprosti sile, ki jih ne more več obdržati pod svojim nadzorom oziroma jih ne more več obvladovati. Za opustitveno obliko tega kaznivega dejanja pa lahko odgovarja le oseba, ki je odgovorna za varnostne naprave ali njihovo delovanje. Potrebno je torej ugotoviti ali je obstajala dolžnost storilca delovati na določen način za preprečitev posledice, ali je bilo v danem primeru to mogoče in ali bi izpolnjena obveznost glede na dane okoliščine posledico v resnici lahko preprečila. Kaznivo dejanje povzročitve nevarnosti pri gradbeni dejavnosti po členu 318 KZ pa je v razmerju do kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po členu 317 KZ specialno kaznivo dejanje, ki ga lahko za razliko od splošnega kaznivega dejanja stori le odgovorna oseba oziroma oseba, ki je odgovorna za načrtovanja ali nadzor načrtov za pripravo ali vodenje zidave ali gradbenih del. Izvršitveno dejanje pri tem kaznivem dejanju pa se kaže kot kršitev predpisov o gradbeništvu ali kršitev splošno priznanih tehničnih pravil. Zaradi razmerja specialnosti ni steka med kaznivima dejanjema.

V konkretnem primeru iz izreka obtožbe izhajajo naslednji očitki obdolžencu: 1. da je bil kot delovodja dolžan skrbeti za varnost delavcev pri delu; 2. da je odredil razrez betonskega tlaka in dopustil, da so delavci opravljali delo z bencinskim motorjem v zaprtem prostoru (hodnik, ki je bil pregrajen, da ne bi prišlo do prašenja, oziroma ni poskrbel, da bi delavci delali v dovolj prezračenem prostoru in 3. da so zaradi tega tri osebe utrpele telesno poškodbo (ena celo hudo telesno poškodbo).

Glede na navedeno Vrhovno sodišče ugotavlja, da tak opis vsebuje vse elemente kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po členu 317 KZ in sicer: - splošno nevarno dejanje - delo z električnim motorjem v zaprtem prostoru (kar ima za posledico zapolnitev prostora z ogljikovim monoksidom, torej smrtno nevarnim plinom), ki ga je odredil obdolženec - obveznostno ravnanje obdolženca v zagotovitvi varnosti ljudi (kot delovodja dolžan skrbeti za prezračenost prostora...). Ker se torej obdolžencu, čeprav je bil odgovorna oseba ne očita kršitve gradbenih predpisov ali splošnih tehničnih pravil v zvezi z gradnjo, temveč le kršitev splošno priznanih pravil v zvezi z varstvom pri delu v tem primeru ne gre za lex specialis oziroma kaznivo dejanje po členu 318 KZ, temveč le za temeljno kaznivo dejanje.

- posledica kaznivega dejanja - povzročitev konkretne nevarnosti za delavce, pri čemer ni potrebno, da bi nastala še splošna nevarnost za širši nedoločeni krog ljudi, kot to zaključuje sodišče druge stopnje.

Vrhovno sodišče je glede na navedeno zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil vrhovni državni tožilec ugodilo in v skladu s 1. odstavkom 426. člena ZKP ugotovilo kršitev zakona.