Jedro

Ker je v obravnavani zadevi nesporno, da je predmetni objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja in je s tem investitor soglašal z morebitnimi posledicami, in še posebej ob dejstvu, da gre za objekt, namenjen le občasnemu bivanju, po presoji Vrhovnega sodišča izrečen ukrep za revidentko, ki ni imela v inšpekcijskem postopku položaja stranke, saj se niti inšpekcijska odločba niti sklep o dovolitvi izvršbe ne glasita nanjo, ne pomeni hudih škodljivih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper 2. točko izreka pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje je tožnica (revidentka) po pooblaščencu vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K 1. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z 2. točko izreka pravnomočne sodbe, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo v delu, v katerem izpodbija 2. in 3. točko izreka sklepa Ministrstva za okolje in prostor z dne 6. 9. 2010. Z 2. točko izreka navedenega sklepa je tožena stranka odločila, da se revidentki ne prizna lastnost stranke izvršilnega postopka v postopku izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe, ki ga je izdal gradbeni inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto z dne 9. 5. 2005. S 3. točko izreka navedenega sklepa pa je tožena stranka odločila, da se revidentkina pritožba zoper v 2. točki izreka navedeni sklep o dovolitvi izvršbe gradbenega inšpektorja zavrže. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up 858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up 1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up 1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up 1186/2008 z dne 23. 4. 2009 in Up 1808/2008 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja po dikciji ZUS-1 je treba presojati glede na vsebino zadeve. Revidentka kot pomembno pravno vprašanje zastavlja vprašanje: ali druga oseba, ki se v pritožbi sklicuje, da ima na predmetu izvršbe lastninsko pravico, nima pravice do pritožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe, čeprav brez svoje krivde ni sodelovala v postopku do izdaje odločbe, ki se izvršuje.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča zastavljeno pravno vprašanje ni pravno pomembno za odločitev v tej zadevi. Po določbi prvega odstavka 286. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP se izvršba opravi zoper tistega, ki je dolžan izpolniti obveznost (zavezanec). Kot izhaja iz predloženih spisov, je bil v obravnavani zadevi udeležen v inšpekcijskem postopku kot zavezanec (na podlagi svoje izjave, dane na zapisnik, ki jo je potrdil z lastnoročnim podpisom), revidentkin mož kot edini investitor nedovoljenega posega v prostor, ki je predmet izvršbe. Revidentka v samem inšpekcijskem postopku ni sodelovala kot stranka, kar ni sporno. Sklep o dovolitvi izvršbe je bil zato izdan zavezancu, ki je bil kot stranka udeležen v inšpekcijskem postopku. Izvršba se namreč opravi zoper zavezanca, torej zoper tistega, ki mu je obveznost naložena z izvršljivo odločbo. Po prvem odstavku 292. člena ZUP je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Zakonitost in pravilnost odločbe, ki se izvršuje, lahko stranka izpodbija v upravnem postopku s pritožbo, z izrednimi pravnimi sredstvi, zakonitost dokončne odločbe pa tudi s tožbo v upravnem sporu. Glede na navedeno revidentka v tem upravnem sporu ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Revidentka uveljavlja tudi dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice so nedoločen pravni pojem, ki ga je treba presojati v vsakem primeru posebej.

9. Revidentka zatrjuje, da je za inšpekcijsko odločbo, ki njenemu zakoncu nalaga odstranitev spornega objekta, brez svoje krivde izvedela šele skoraj leto dni po njeni izdaji. Zoper odločbo zato ni mogla uporabiti rednih pravnih sredstev, med tem ko se njen zakonec zaradi napake njegovega takratnega pooblaščenca zoper odločbo ni pritožil. Revidentki tako grozi uničenje spornega objekta, katerega solastnica je. V nakup in gradnjo so bila vložena precejšnja denarna sredstva. Je upokojenka in se preživlja s pokojnino, ki ne dosega povprečne pokojnine v državi, drugega premoženja pa nima. Zaradi odstranitve objekta ji bo nastala velika škoda, saj njegova vrednost presega 20.000,00 EUR. Izpodbijana odločitev ji jemlje zagotovljene pravice do zasebne lastnine, do pravnega sredstva in pravnega varstva ter pravico do enakega varstva pravic.

10. Ker je v obravnavani zadevi nesporno, da je predmetni objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja in je s tem investitor soglašal z morebitnimi posledicami, in še posebej ob dejstvu, da gre za objekt, namenjen le občasnemu bivanju, po presoji Vrhovnega sodišča izrečen ukrep za revidentko, ki ni imela v inšpekcijskem postopku položaja stranke, saj se niti inšpekcijska odločba niti sklep o dovolitvi izvršbe ne glasita nanjo, ne pomeni hudih škodljivih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revidentka namreč izpolnjevanja tega pogoja za dovoljenost revizije ni uspela izkazati s svojimi navedbami.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K 2. točki izreka:

12. Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).